torek, 28. marec 2017

Znam biti mama svojemu otroku. Pika.


Naj na začetku poudarim, da nisem ena izmed tistih mam, ki mislijo, da vedo vse in, ki so vsevedne postale s trenutkom, ko so v porodni sobi zaslišale jok svojega otročka. Daleč od tega.
Nimam nobenih težav prositi za nasvet, prebrati kako čtivo, se posvetovati s kakšno mamico, družinskim članom, strokovnjakom…Vse to za to, da mojemu otročku ne bi kaj manjkalo in pa zato, ker sem mnenja, da so nekateri pač bolj izkušeni in njihova priporočila z veseljem poslušam ter jih potem preizkusim pri nas doma.

So pa stvari, ki jih tekom učenja pri negi in vzgoji otroka poslušamo in poslušamo in poslušamo in pride trenutek, ko se jih res že preposlušamo.

Definitivno mi ni jasnih par stvari. Kot na primer:

- Preveč se ukvarjam s svojim otrokom? 
Hm? Ne razumem…Če sem na porodniškem dopustu naj potem počnem kaj, če ni dobro veliko pozornosti namenjati otroku? Če si preveč z otrokom ni OK in, če si premalo tudi ne, AAAA… Absolutno si moramo tudi mamice vzeti nekaj časa zase in se pustiti malce razvajati, ampak od kdaj za božjo voljo je narobe, če malemu bitju posvetiš svoj čas in svojo energijo. S trudom in časom, ki ga deliš z otrokom se razvije pristen odnos, otrok pa se skozi interakcijo tudi uči in spoznava svet ter ljudi okoli sebe. Ljubezen in pozornost ter namenjen čas pa ne povzročata razvajenosti ampak občutek varnosti in spoštovanja, ki sta odlična popotnica za samostojno življenje.

-Ja zakaj pa tvoj otrok noče biti pri meni? (vprašanje človeka, ki je otroku popoln tujec). 
Hmmm kaj pa jaz vem, tudi jaz ne skočim v naročje vsakemu tujcu, ki bi me rad popestval XD.

-Tvoj otrok pa ni ravno priden
Zakaj že? Ker je živahen, ker ga vse zanima, ker je povsod (tudi tam kjer včasih res ne rabi biti), ker noro rad opazuje svet okoli sebe, ker želi vse prijeti s svojimi ljubkimi rokicami??? Pridnost je pogojena s čim? Pridnost pri 9 mesečnem otročku je kaj?

-Vaš otrok se ne plazi pravilno. Otroka ne nosiš pravilno
Dobro. In kako naj ga naučim, da se bo plazil »pravilno«?  Kako naj ga nosim v »lunici«, če tuli kot zverina v tem položaju? Vsako minuto popravljam njegove gibe? Ga jokajočega nosim naokoli? Samo zato, da se zadosti nekim pravilom?
Naš mali je skakal kot zajček. Sama pri tem nisem komplicirala in sem ga pustila. Pač, če mu tako paše pa naj počne kot hoče.  Nisem se plazila z njim (no ja :P ) in mu popravljala nogic. In nekaj neverjetnega se je zgodilo. Po dveh mesecih se je čez noč sam od sebe začel plaziti tako kot velevajo pravila plazenja. Nosila sem ga v bolj pokončni legi in v takem položaju je užival. Vsak otrok se razvija drugače hitro in spravljati se v stres zato, ker nekaj počne drugače kot sosedov nima smisla.

-HRANA. Zakaj to, zakaj ne tega, kako pa to, kaaaaj nič frutkov in čokolinota, zakaj ne soliš, zakaj ne sladkaš, taka hrana je brez okusa in je zanič, nič čudnega, da noče jesti
No, imate mogoče vi predstavo kakšen okus ima prava čokolada? Tista res prava? Se mi je zdelo, da ne. Otrok pač ni rojen z znanjem kak okus ima določena hrana in zagotovo mu nič ne fali, če poskusi vse pristne okuse zelenjave in sadja in ostalih zadev. Takšna hrana IMA okus. Dodatek začimb in evo ga odlično kosilo. Soli je v hrani tako ali tako dovolj in mislim, da malih ledvičk ni potrebno dodatno obremenjevati. Pa še potrebno ni. Mislim tudi, da je logično, da 6 mesečni otrok ne more uživati enako hrano kot 40 letnik. Ne razumem zakaj je mnogih tako zelo pomembno kako je moj otrok (ki ima mimogrede odlično in pestro prehrano). Pa še to: včasih sol in sladkor nista bila dosegljiva za par centov kot je to danes…Verjetno jim je šlo bolj v nos to, da nekdo hrano dosoli ali posladka kot obratno. Narobe svet v katerem nikoli ni nič prav.

-Tvoj otrok še ne zna govoriti? 
Menda pri 9 mesecih še nimajo sposobnosti sestavljanja večstavčnih povedi :) 

-Daj pojdi ga preoblečt, glej kako je umazan.
Jaaa vem, da je umazan. Malo prej je odkril, da so rože posajene v zemlji, ki je odlična za raziskovanje ali pa je segel v skledico s hrano in je kak flekec ostal na bodiju. Je pa tudi pomagal mamici pri čiščenju tal in s kolenčki pobrisal vse kotičke, ki jih naš sesalec ni dosegel. Če ima kdaj in kdaj kako packo kje se res ne bo podrl svet (vsaj naš ne). Da se razume, saj se ne plazi okoli ves umazan. Ampak nekatere zmoti že micena pikica.

-Našega oblačim samo v S Oliverja ali Benettona.
Ok, super. Naš pa nosi tudi kaj iz Lidla ali Kika. Oblačilce, ki mu bo čez en mesec premajhno zame nima neke blazne pomembnosti. Res je, da tudi jaz rada našega fanta lepo oblečem, ampak mi je znamka oblačila pri tem res zadnja briga. Važno, da je oblačilo udobno in zračno ter otroku dovoljuje gibanje.

-Mi smo dali za voziček skoraj tisoč evrov. 
Aha, in? Naš voziček je bil dosti cenejši pa lahko kljub temu otročka pripeljem od točke A do točke B in mislim, da pri tem res ni pomembno koliko evrov je bilo odštetih. Ali pa cena vozička kakorkoli vpliva na otrokov razvoj in osebnost pa s tem nisem na tekočem?

-Stalne primerjave
Kamorkoli prideš se najde nekdo, ki ima povedati ogromno in še več in včasih izgleda prav hecno kako pride do enosmernega tekmovanja kako je njegov otrok ali otrok njegovega znanca najboljši v vseh možnih kategorijah. No, moj otrok ni krava na sejemskem tekmovanju, z njim se ne ponašam, ga ne primerjam ampak ga imam samo rada takšnega kot je ker je tak najbolj popoln – z vsemi svojimi »napakami«.

Tako. Dejstvo je, da ko imate malega nadobudneža so pojavi en kup ljudi, ki vam hoče pokazati kaj vse počnete narobe in vam dajejo nasvete kako bi morali rokovati z dojenčkom. Pravilen handling je zagotovo pomemben ampak, če tu in tam naredite kaj po svoje, poslušate svojega otročka kot vam veleva boste naredili uslugo tako sebi kot njemu. Dojenčku materialne stvari ne pomenijo NIČ. So predmet tekmovanja mater in žal mi je, ko gledam, ko si lahko nekateri privoščijo vse (s čimer, naj poudarim ni nič narobe) in potem spravljajo v stisko tiste, ki morajo res gledati na to kam dajo kak evro.

Vsaka mama je svojemu otroku najboljša mama, ne glede na to kakšna je in ne glede na to kaj mu da. Mama je ena sama in nihče in nič na svetu je ne more nadomestiti. Delamo pa si mame probleme – same sebi in sicer s tem, ko preveč poslušamo druge in premalo zaupamo svojim instinktom. Ko tekmujemo in preverjamo kaj imajo drugi in primerjamo s tem kar imamo me. A se ne sliši to malce…Patetično? Prvi meseci našega dojenčka so postali boj in tekmovanje…

Zato je najboljše kar lahko naredite zase in za druge, da enostavno njihove čudne nasvete preslišite, se ne živcirate, si ne delate gore nepotrebnih informacij za predelat in predebatirat s prijateljicami.

Če vas kaj moti povejte. Če se s čim ne strinjate izrazite svoje mnenje. Če si česa ne morete privoščiti se ne obremenjujte. Če menite, da je vaš način najboljši potem to drži.


Še prej kot v letu dni se bodo stvari popolnoma spremenile in verjetno si ne želite imeti slabih spominov na prve mesece življenja vašega malčka zaradi mnenj in pričakovanj drugih? Ali pač?



Ni komentarjev:

Objavite komentar