sobota, 08. april 2017

Mali sladkosned na potepu: v duhu tulipanov in jagod

Današnji dan je bil kot naročen za izlet, saj ga je spremljal sonček, toplo vreme in nebo na katerem so se igrali ljubki puhasti oblački. Skoraj, da ne kičasto je bilo tole sobotno spomladansko vzdušje, zato ga je bilo potrebno izkoristiti v vsem njegovem sijaju.

No, ker smo predvidevali, da bo večina zavila proti obali smo se mi odločili, da gremo na obisk Arboretuma. Smo družina, ki rada veliko časa preživi v naravi in se rada izogni gneči, če je le mogoče, zato je bila takšna odločitev super dobra izbira. Če ji dodaš družbo prijateljev je pa dan sploh dosegel vrhunec.

Arboretum je res super kraj tako za vozičkarje kot za malčke in večje otroke.  Pa tudi odrasle seveda. Potke so krasne za sprehode, vožnjo s takšnimi in drugačnimi vozički, številni travnati kotički pa ponujajo sprostitev in počitek v mirnem vzdušju dišečih in pisanih cvetlic s pogledom na zasnežene vrhove. 
No, če imaš eno leto starega malčka lahko na ta počitek kar pozabiš, saj čas porabiš, da mu poskušaš dopovedati, da kamenčki niso za v usta, da tulipanov in ostalih rastlin ne sme puliti, da je za tobogan še čisto premajhen, da ne mora kar lutati sam po svoje, da fontana ni za čofotanje in, da absolutno ne sme cukati psov ali slednje in njihove lastnike preganjati s palico.

Izleti z malimi otroki res niso mišljeni, da si odpočiješ in napolniš baterije a imajo svoj čar in so po svoje dosti bolj zabavni kot so bili preden smo postali starši. Ko malega navihančka opazuješ kako  mu predstavljajo, nam čisto običajne stvari, čisto nov svet in z žarečimi očki raziskuje svet okoli sebe ne moreš mimo tega, da ne potegneš iz globine duše tudi otroka v sebi. Ko potem gruliš in oponašaš dinozavre, skačeš okoli z malim, mu razlagaš najbolj enostavne stvari in ga seveda nosiš stran vsega razjarjenega, brcajočega in jokajočega od stvari, ki so zanj nevarne, požanješ veliko začudenih in tudi očitajočih pogledov. A to – zavijajoče oči in stran obrnjen smeh, enostavno (očitno) spada k starševstvu. Žal nikoli ne moreš zadovoljiti meril vseh ljudi tega sveta in tega že dolgo časa niti ne poskušam več. Moja naloga je sedaj, ko sem mama, da vzgojim poštenega, vljudnega in srečnega otroka. Na svoj način in tako kot sama (in malo tudi partner) mislim, da je prav. 
Če torej komu ne paše, da se pogovarjava o buhtečem tulipanu na katerem je ravnokar pristala čebela naj gre mimo. Če komu ne ustreza, da oponašam dinozavra, naj si pokrije ušesa. Če se komu zdi, da majhen otrok nima kaj delati na toboganu (ko ga ti po njemu spuščaš), ker tam dela gužvo, nima pojma. Če se komu zdiva s partnerjem  neodgovorna, ker pustiva malčku, da se sprehaja naokrog (pod budnim očesom mame sokolke) tudi prav. In, če se komu zdim nora ok. Pač sem. Pa kaj! 


Glavno, da smo mi zadovoljni, srečni in nasmejani. In, če bi tako razmišljali vsi starši, ki jim je nerodno, ko njihov mali ušpiči kako »neumnost«, ko spoznava lepote sveta v javnosti in bi se ob tem le nasmejali in se zavedali, da je to pač del odraščanja, bi bilo marsikdaj in marsikomu lažje.

V glavnem, mi smo se imeli super. Naužili smo se sončka. Se nahodili. Spili smo odlično kavico in malčka tako zmatrali, da je drnjohal kot mali polhek.

Ko smo prišli domov pa smo si privoščili nekaj super njami okusnega in zdravega :)
In, da ne mešam besedičenja z recepti lahko Medeno rolado z jagodami najdeš tukaj: Medena rolada z jagodami


Ni komentarjev:

Objavite komentar