O detektorju slabih mam in večnem tekmovanju

Danes zjutraj sva se z malim odpravila v trgovino. Že večkrat sem se lotila tega, v bistvu navzven nič kaj neobičajnega »podviga« in priznam, včasih res cincam, če bi ga vzela s seboj ali ne bi bilo bolje počakati, da pride partner in bi se potem po obveznostih raje opravila sama. Je vseeno enostavnejše.

A danes res ni šlo drugače kot da popakiram s seboj še mojega malega razgrajača. Sicer pa roko na srce, za kaj takšnega res ne potrebujem posebnega dovoljenja.

Torej… nič posebnega ni bilo v samem dejanju nakupovanja. Tisto kar me je zmotilo je imelo vir v damici z visokimi petami, lično oblečeni in s sršenjim pogledom. Najprej me je premerila od glave do pet. Moja optimistična plat meni, da sem ji bila mogoče všeč. Druga stran pa navija za to, da so ji šli moji mastni lasje, umazana trenirka in rahla raztresenost močno na živce. Vse mi je šlo na knap in res nisem imela toliko časa, da bi ga namenila zase. Če temu dodam tamalga, ki je na vsak način rinil iz vozička in sem ga morala stalno animirati, da ni začel tuliti in preusmerjati njegovo pozornost, pa lahko skoraj, da ne trdim, da bi me z veseljem izgnala iz trgovine. Pa sploh ni bila prodajalka ampak pač ena od nakupovalk.

Že večkrat sem opazila tak zaničevalen pogled, ki je bil usmerjen na določene mame z otroci v trgovinah. Slišala pa sem tudi kakšno neprimerno, na primer:

kakšna razcapanka,
vsaj malo bi se lahko uredila,
kako slaba mama,
ta pa res nima pojma,
zakaj raje ne ostane doma,
zakaj za vraga mora froca vleči sabo,
če bi imela jaz takšnega otroka kot ona bi…Itd.

Najbolj zanimivo od vsega se mi je vedno zdelo to, da so takšne ocenjujoče frčafele vedno lepo urejene in me zato smeti, ki prihajajo iz njihovih skrbno namazanih ust zelo presenetijo.

Nekatere takšne ženske so očitno samoiniciativno lansirale detektor za prepoznavanje dobrih, slabih, vrednih, nevrednih, modernih in jamskih mam. Ta je nastal predvsem za odkrivanje tistih slabih.

No, zdi se mi, da se vse pogosteje dogaja, da se zaradi vsega tega zavidanja in iskanja napak v drugih takšni ljudje težko prebijejo skozi dan in v svetu sejejo temo in slabo voljo. Zavidanje, nevoščljivost in primerjave so postale sodobne bolezni naše družbe. Ampak, je res potrebno otroka že v vozičku ali, ko je še v trebuščku bombardirati z ocenjevanjem drugih, primerjanjem, širjenjem izmišljotin in opravljanjem? Mali čmrlji res še ne razumejo, čutijo pa, čutijo…Čutijo nastrojenost mame. In ni ga vraga, da nekoč nekje ne bodo ponavljali maminih dejanj.

Kar me najbolj muči pa je to tekmovanje med mamami. Pa zasmehovanje, poniževanje in opravljanje za hrbtom. Igrače, vozički, vzgoja, mamin videz, otroška prehrana so samo nekateri od vzrokov za boj, ki se bije, vse bolj očitno, med takšnimi in drugačnimi mamasitami.

Res ne razumem no. Ženske bi morale stopiti skupaj. Morale bi držati skupaj. Si pomagati, stati ob strani, si svetovati, se povezovati in sodelovati. Od kje in kdaj je v nas zrastla ta neuničljiva težnja po teptanju drugih? Primerjanje ene z drugo nima meja. Dogaja se vedno in povsod. Dogaja se v naši in kateri koli drugi kulturi, ki jo vzamemo pod drobnogled. Primerjamo se v dobrem in v slabem. Predvsem slednje drži kot pribito. Ne zavedamo pa se, da tisto kar kažejo drugi navzven ni vedno realno in ni nujno odraz resničnega počutja in stanja. Kaj se dogaja v zaodrju je skrito očem. Zato ni dobro prehitro obsojati in se od znotraj razjedati od nevoščljivosti ali brezobzirnosti. Vsak človek piše svojo zgodbo in kaj stoji v ozadju nam v večini primerov ni dostopno.

Današnjim modernim mama res ni lahko. Prevzemamo namreč različne vloge in smo aktivne na sto in enem področju. Moderna mama je obremenjena bolj kot hudič v peklu. Poleg obveznosti pa na njej visijo še piranje, ki jim nikoli ni nič prav. V očeh nekaterih ni dobro, če si preveč aktivna in v očeh tretjih je izredno slabo, če nisi prisotna nikjer. Kaj je potem pravzaprav sploh »zaželeno«, kaj je merilo dobre mame in kakšne bi morale biti, da nas ne bi imeli za butaste ali nesposobne? 

"Merila in pravila ni. Vedno se bo namreč našla kakšna koka, ki ji nič na nas ne bo všeč."

Pa veste kaj? A ni vseeno? A ni brez veze? To obremenjevanje, občutek krivde in slabe vesti zaradi stalnih primerjav, tekmovanj in mnenj drugih mam, ki po vsej verjetnosti sploh niso mame ampak samo ženske, ki si želijo točno to kar imaš ti pa ji iz različnih razlogov to ni dostopno?

Z lastnim sekiranjem, borbami in spotikanjem ne bomo naredile nič dobrega ne zase ne za druge.

Zato mamica. 
Najprej začni pri sebi. Oglej se, pomisli kaj imaš, razmisli kaj si in kdo si. IN kako se ne bi imela rada, ko pa si tako edinstvena, drugačna, prijetna in prijazna? 

In, ko naslednjič ob kakšnem zavijanju z očmi ali neprijetnem komentarju iz okolice pomisliš, da si ubogo revše.. NISI! Si kraljica, si carica sveta kot bi rekla kolegica blogerka! In zavedaj se: 

Ne moremo biti srečni, če stvari počnemo tako kot drugi. Srečo najdemo v sebi, ko stvari počnemo na svoj način.

In mamika, če prejmeš negativno pripombo na svoj račun ali na račun svojega otroka ji vrni nazaj. A nazaj ji vrni prijazno besedo, s tem boš namreč pokazala kako zelo si boljša in zrelejša.

Konec koncev se dobro z dobrim vrača.

Preberi še zapis: Draga opravljivka

Že spremljaš malega sladkosneda na Facebooku :)?