sobota, 29. julij 2017

Je vsak otrok popoln?


Če bi lahko izbirala bi izbrala tebe. Vedno znova. Točno takšnega kot si!

Otroci. Ah ti naši otroci.  A niso prav ljubki, ko ušpičijo neko neumnost pa mislijo, da je nismo opazili? A niso prav posrečeni, ko na vsak način poskušajo razrešiti neko uganko ali rešiti nek primer v smislu kako iz premajhnega lončka spraviti ven žogico, ki se je tam notri zataknila?
A ne kako luštno jih je opazovati, ko rastejo, se razvijajo, spoznavajo okolico in se čudijo vsemu kar jim svet ponuja?
Opazovati kako iz bitja, ki je rastlo pod našim srcem postaja oseba s karakterjem...
Opazovati kako dojema svet, kaj mu je pomembno, kaj ga zanima, kaj mu je všeč...
Kako iz male pikice, ki je bila varna pod našim srcem postaja oseba z lastno voljo...

Popolni so
Vsak drugačen a vsak tako po svoje popoln.

Popolni, ker ne poznajo meja.
Popolni ker svet dojemajo kot vesel planet na katerem se vse začne in konča z igro.
Popolni, ker verjamejo v čarobnost in jo venomer iščejo.
Popolni, ker jih impresionira čisto vse. Res VSE.
Popolni, ker se razveselijo malenkosti.
Popolni, ker so vedno iskreni.
Popolni, ker zaupajo vase.
Popolni, ker jih ni sram in si upajo v vsaki situaciji pokazati sebe.
Popolni, ker vztrajajo in poskušajo.
Popolni, ker točno vedo kaj si želijo.

Ja, včasih si njihovo obnašanje razlagamo kot neukrotljivo trmo, kot nevodljivost, pomanjkanje manir ali celo kot bolezen.

Vse je odvisno od zornega kota s katerega gledamo na otroka.
Ali v istem primeru na sebe.
Ali na svet na sploh.
Vse je odvisno od tega kaj v otroku vidimo in kaj si zanj želimo.

Otroci so popolni. Ne glede na to kdo so njegovi starši, ne glede na barvo kože, ne glede na njegovo postavo, ne glede na njegovo diagnozo, ne glede na vse.

Popolni zato, ker so točno tisto kar so in točno tisto kar si želijo biti. Kako to vpliva na vzgojo je seveda druga zgodba, ki jo pišemo skupaj z njimi. In dejstvo ob tem je: če otroka ne moreš naučiti na svoj način, ga nauči na njegov način. Vedno obstaja rešitev, vedno obstaja možnost in vedno je tam vzrok in razlog.
Vse je odvisno le od tega kako si ta »izziv« zastavimo in kako ga izpeljemo.

Želim si, da bi vsaka mama in vsak oče videl v svojem potomcu tisto nekaj posebnega. Tisto nekaj kar dela unikat samo njega ali njo. Da bi videl vse njegove močne točke in super lastnosti namesto, da vedno v ospredje tlači njegovo neprimerno obnašanje in lumparije.

Veš...Nikoli še ni bilo in nikoli več ne bo na svetu takšne osebe kot je on ali ona. In ti imaš priložnost, da iz njega ali nje vzgojiš močno osebo z načeli, ki ima rada sebe in svet. Če ga/jo le sprejmeš in spremljaš...

In ja...


Moj otrok je definitivno moja definicija popolnega. Ker je točno tak kot je.

--------------------------

Mali sladkosned na Facebooku

Mali sladkosned na Instagramu


Ni komentarjev:

Objavite komentar