sobota, 08. julij 2017

Prijateljica, imaš kaj časa zame?


Prijateljstvo.

Veliko je bilo že napisanega o prijateljstvu. Pa o tem kako močno se lahko slednje spremeni, ko nekdo v družbi postane mama ali oče.

Dejstvo je, da se spremeni. 
Kako močno, na kak način in koliko pa je odločitev posameznika, roko na srce, v veliki meri od tistega, ki nima otrok. Njegova dobra volje in želja po druženju sta tisti, ki sprejmeta odločitev koliko se je pripravljen prilagajati (otrokovim navadam in ne kapricam staršev, da ne bo pomote). Definitivno imata obe strani prste vmes kar se tiče druženja in ohranjanja stikov a kljub temu je tistemu, ki otrok še nima pri tem malce lažje.Zakaj?

Ni mu potrebno skrbeti, če se bo njegov otrok v lokalu jokal, če ne bo imel obstanka in bo moral zasopihan ves čas tekati za njim, ne bo ji ga potrebno dojiti v javnosti, ne bo mu treba skrbeti, če je lokal primeren in prijazen do otrok, ne bo mu potrebno nositi sabo gore stvari, ki jih otrok potrebuje, ne bo se mu treba ravnati po otrokovem ritmu spanja ali hranjenja, ne bo mu treba skrivati občutkov nelagodnosti, ko bo otrok razbil kak kozarec, plezal kamor ni treba ali metal okrog lubje in kamne ali ga vlekel stran od sosednje mize...

              ----------------------------------------------------------------------------------------- 

Sama najraje povabim prijatelje k nam domov ali v lokal, kjer imajo igrala. Nekaterim to ustreza, drugim ne. Nekateri prijatelji bi šli raje za tisti čas, ki bi ga namenili druženju v fancy lokal na koktejl ali se dobili ob poznih večernih urah. Žal, če si mama tega ne moreš prakticirati vsak teden. Zato se počasi začnejo prijateljstva krhati in vezi se pretrgajo. Že more biti tako, očitno.

V življenje v različnih obdobjih spuščamo k sebi različne ljudi. Nekateri so z nami kratek čas, drugi ostanejo z nami do konca življenja. Z nekaterimi se srečamo pogosto, z drugimi malo manj.
A pristna prijateljstva so tista, ko veš, da nisi pozabljen. Ko veš, da čeprav tvoj prijatelj ni vedno s teboj je vedno tukaj zate, ko ga potrebuješ. Ker sprejme tebe in vse kar nosiš v sebi in s seboj. Ki te razume.

In to je tisto glavno.

Zato si želim, da moji prijatelji vedo. Vsak posebaj, da jih cenim in se veselim trenutkov, ki jih namenimo en drugemu. Teh trenutkov morda res ni več toliko kot jih je bilo včasih, ko smo bili z glavo na off, ko smo bili samosvoji, brez dela, brez otrok, brez obveznosti, brez skrbi. A so zato še toliko bolj pomembni in vredni.



                                                 ---------------------------------------

A le ena pa je tista, ki je ob meni vedno in povsod. 

Oseba izjemnega pomena, ki me je in me ima rada tudi takrat, ko ni nič kaj veliko dobila od mene.
Ker prijateljstvo nima pointa v tem koga poznaš najdlje ampak kdo je prišel in ostal ob tebi. 

Je ena od tistih ljudi, ki naredijo tvoje življenje lepše in boljše samo zato, ker so del njega.


Zato draga moja....Ti moram pokloniti par besed.

Včasih kar ne morem verjeti kakšno srečo imam, da mi je življenje naklonilo to čast in te postavilo na mojo pot. Prepričana sem, da se ne zavedaš kako zelo je vesolje s to potezo obogatilo moj vsakdan. Prepričana sem tudi, da ti premalokrat povem kako zelo pomembna oseba si zame in kako si s svojo prisotnostjo spremenila mene, moje dojemanje, tok mojega življenja.

VEM, da se lahko zanesem nate – ne glede na vse.

Vem, da boš ob meni, moja sotrpinka in moja sokrivka v zločinu.

Vem, da me boš poslušala, ko bom potrebovala, da nekomu izlijem dušo in srce.

Vem, da te lahko pokličem kadarkoli in bova skupaj pametovali pozno v noč in zgodaj v dan.

Vem, da bova vedno držali skupaj pa čeprav se o čem ne bova strinjali v celoti.

Vem, da se bova vedno posvetovali o pomembnih in neumnih stvareh in o tem razvili čisto svojo, pravo in zaresno teorijo.

Vem, da četudi se kdaj ne slišiva kak dan ali dva, sva v mislih povezani in se telepatsko pogovarjava.

Vem, da bi bilo brez tebe v tem svetu popoln dolgčas.

Vem, da si izredna oseba in, da me ceniš ravno tako kot jaz tebe in zato je najino prijateljstvo pristno in resnično.

Vem, da si vedno iskrena do mene in vem, da veš, da sem tudi jaz do tebe. Zato naju skrivnosti ne morejo uničiti.

Vem, da imaš vedno na zalogi kup pametnih nasvetov in vedno tudi kakšnega neumnega na račun katerega se lahko smejiva še več dni.

Vem, da se bova skregali. Ampak veš kaj? S tem ni nič narobe, ker vem, da se bova pobotali in bili še boljši prijateljici.

Vem, da ne obstaja na svetu dovolj besed s katerimi bi lahko opisala vso tvojo lepoto. Vso dobroto, ki jo daješ v ta svet in vso pozitivo, ki prihaja s teboj vsako jutro, ko se zbudiš. Zame si neprecenljiva oseba, moja duša dvojčica, zaveznica, kolegica, oseba s katero bova skupaj »potolkli« zlobo in zavist.

Z mano si, ko sem v težavah in z menoj si, ko osvajam svet.

Z mano si v svetlih in v temnih trenutkih življenja.

Z mano si, ko se znajdeva v čudnih situacijah, ki jih ne znava definirati.

Z mano si vedno in povsod in o meni veš vse. Včasih še več kot vem sama.

Najino prijateljstvo je nekaj posebnega.  Je resnično in trdno. Je pravo.

In pravo prijateljstvo se ne ozira na to, če si reven kot cerkvena miš; če se na vsake toliko obnašaš kot prava rit; briga ga koliko tehtaš, kako se oblačiš, koliko mozoljev imaš…Še manj zanima pravo prijateljstvo v kakšnem neredu živiš, kak je tvoj način vožnje, ki te v resnici plaši…Pravega prijateljstva ne zanima tvoja »grda« preteklost, se ne splaši, ko ugotovi kakšni norci so v tvoji družini in okolici... 

Pravo prijateljstvo je težko najti. Čudovito ga je ohranjati. Še lepše pa je vedeti, da obstaja. 

Da ga imaš.

Pravi prijatelj te ima rad zaradi tebe. Zaradi tebe točno takšnega kot si.

In draga prijateljica…Rada te imam. Hvala ker si!



Kdaj pa ste vi nazadnje povedali svojemu prijatelju/ prijateljici kako pomembno vlogo igra v vašem življenju?
Si predstavljate en dan brez te osebe?

Nič, ampak res nič nas ne stane, da vsake toliko pokažemo kako zelo nekoga cenimo. 

Zato vas spodbujam, da danes, jutri, naslednji teden...Z besedo ali dvema poveste svojemu prijatelju, da ga imate radi v svojem življenju.

Ni komentarjev:

Objavite komentar