torek, 22. avgust 2017

Zlatorogova pravljična dežela - raj za male raziskovalce



Včerajšnji dan smo izkoristili za potepanje po Bohinju, nam zelo ljubem kraju, kjer nam nikoli, ampak res nikoli ni dolgčas.
Če priznam sploh ne morem verjeti, da nisem vedela za pravljično deželo (ki je tam že od leta 2010) dokler si nisem pogledala videa Sabine, ki vloga pod imenom Mami na vrtu. Takoj, ko sem videla kako njen Mojster uživa v pravljični deželi sem sem odločila, da tja popeljeva tudi najinega tamalga. In užival je. Ful je užival. Res, še bolj kot sem pričakovala.

Sicer naj bi pot po zlatorogovi deželi trajala okrog 30 minut (za odraslo osebo brez otrok, da se razumemo) a se je pri nas podaljšala še za tri ure. Malce smo bili zmatrani a se je res splačalo iti tja v pravljično deželo.

Kaj se tam sploh lahko počne? V bistvu vse kar ti srce poželi :) 
Mi smo najprej parkirali blizu Pizzerije Ukanc, malce naprej je plačljivo parkirišče. Sama pravljična dežela ni opremljena z vstopnino. Nasproti pizzerije, kjer smo kupili še knjigico s pravljicami, ki nas na poti čakajo in lahko vanjo odtisneš štempiljke, ki so v hiškah pri določenih postajah, se pot tudi začne. 
Na sami poti smo našli svašta, mali pa je bil totalno fasciniran nad ovirami iz štorov po katerih je hodil in plezal. Pa nad skalami. Vmes smo se ustavili še v peskovniku polnim igračk in absolutna postojanka zmagovalka - voda. Metanje kamenčkov v vodo nam ni ušlo. Tudi namakanje nogic in trikratno preoblačenje. 

Na pot se lahko odpravite tudi z vozičkom, a je tega na določenih mestih potrebno malce dvigniti ali celo nositi. Sicer pa, kot sem bežno opazila obstaja tudi pot, ki je primerna za vozičkarje od začetka do konca, brez vmesnih ovir. 

No, da ne dolgovezim. Tokrat sem celo malce več poslikala zato naj fotografije prikažejo naš izlet. 



Igranje s sekanci na začetni postaji :)


Čudovit razgled in uvod v pravljično deželo


Kdo je zlatorog? Na vsaki točki nas je pričakala luštna zgodbica, naloga ali izziv, štempiljka in slika :)


Mali raziskovalec štorov :)

Juhuhu, peskovnik poln igračk! Super priročno za mamin in atijev počitek ;)
Pot živalic...Le katera je hodila tukaj?

Prepoznaš kateri živalici pripadajo teli odtisi tačk?

Štejeva starost smreke :)


Utrujen. Ati nesi me :)

Čudovit občutek je stati obdan z vodo.

Namočiva še malo nogice.








Metanje kamenčkov v vodo. Obvezno!

Malo zašpilajmo...

...malo poračunajmo.




Na koncu te krožne poti pa smo na otroškem igrišču pojedli še pico. Imeli smo se super in sem vsekakor še pridemo. Svoje navdušenje nad to deželo sem enostavno morala deliti, ker se mi nasmeh malega, ko je tekal naokoli, še zdajle riše v mislih. Res se je imel lepo. In bil je zeloooo utrujen kar pomeni, da je hitro zaspal in dolgo spal;)


Ni komentarjev:

Objavite komentar