![]() |
Foto: Maša Vodenik |
Veseliti se malenkosti, ki se izkažejo za velike in pomembne in se vrniti v čas, ko smo bili skupaj, srečni, vzhičeni, polni pričakovanj...To so spomini, ki trgajo gate.
Sem tiste vrste človek, ki obožuje spomine, to pomeni tudi predmete, ki me popeljejo nazaj v nek trenutek, ki v meni vzbudi celo paleto čustev. Ravno zato se
rada neštetokrat sprehodim skozi različne zapise, pisma, fotografije in drobne
malenkosti, ki me zopet popeljejo v tisti moment, ki bi sicer, po vsej
verjetnosti, ostal bolj ali manj pozabljen.
V življenju pridejo trenutki, ki jih ne moreš opisati z
besedami in so prava dragocenost. Vzbudijo ti milijon občutkov, tisoče misli in
na stotine spominov. Takšni momenti so tisti, ki največ štejejo.
Rok sicer pravi, da sem obsedena s fotografijami, kar je po
eni strani prav hecno, saj se pred objektiv postavim z veliko mero
sramežljivosti. Ko pa listam po kupu albumov in štejem naše fotografije vidim,
da mi na starost res ne bo dolgčas. In vesela sem, da je tako.
V času, ko je na spletu in na telefonih na milijavžnt selfijev in fotografij, ki bodo tam po večini ostale, saj prepogosto pozabimo tu in tam kakšno razviti, so ljubki družinski spomini zelo pomembni. Vsaj meni.
Dnevnik, ki sem ga pisala leta in leta nazaj sem ravno
privlekla na plan pred parimi tedni. Kako sem se režala. Solze so mi tekle tako
zelo sem bila upaljena. Jezni in depresivni zapisi najstnice, ki ji gre na
živce trava, ki ne raste v pravo smer. Notri pa kraljujejo fotke moje prve
ljubezni, glasbena skupina s katero sem bila obsedena, dogodivščine s
prijatelji (mami, ko bi ti vedela…haha), opravljanja tistih groznih punc, ki so
mi grenile življenje, skrbi za katere sem imela občutek, da nikoli ne bodo
rešene in želje. Veliko želja.
Ko sva se z Rokom spoznala sem začela po nekaj mesecih
zapisovati najine trenutke. Tudi kak prepir in ves srž, ki sem ga uperila zoper
njega je ostal tam. Hecno je, ko bereš svoje misli izpred devetih let. Lepo je,
ko se spomniš tistih kratkih in spontanih izletov. Neprecenljivo pa je, ko vmes
zaslediš še kak njegov, na hitro nakracan stavek s katerim ti sporoča, da mu
pomeniš vse na svetu.
Skozi nosečnost sem mali pikici, ki je rastla pod mojim
srcem pisala pisma. Nekoč, ko bo velik in, ko naju z njegovim očetom več ne bo,
si želim, da bo vedel kako zelo sem ga ljubila že preden je prišel na svet.
Želim si, da začuti, da mi je že takrat pomenil vse na svetu in, da bo ta
ljubezen tlela v meni do trenutka, ko bom zadnjič videla njegov prelepi obraz.
Police, ki se kar šibijo pod težo albumov v katerih so
fotografije iz mojega otroštva, mladosti in sedanjega časa, ki ga pišem skupaj
z mojima fantoma mi pomenijo res veliko. Kažem jih Martinu in z njimi
posiljujem Roka, ko mu že tisočič kažem tisto prvo fotko, ko sva začela hoditi
pa najine izlete in seveda na stotine fotografij na katerih je Martin.
Ujeti trenutki, ki mi bodo dali vedeti, da smo se imeli
lepo, da smo uživali in predvsem, da se imamo zelo radi, so tisti zaradi
katerih se splača.
Življenje ti bo vedno prineslo tri stvari: solze, smeh in
spomine. Solze se bodo posušile, smeh bo zbledel, spomini pa bodo tam za večno.
Zato raje kot stvari zbiraj in nabiraj trenutke, ki ti bodo,
vsakič, ko se boš na njih spomnil, prižgali iskrico v očeh. Zapiši si kakšno
stvar, posnemi fotko ali dve, shrani zapis prvega sporočila, ki si ga dobil od
tebi ljube osebe, shranjuj spomine…
Mi nismo večni, spomini, ki kažejo na to, da pa smo nekoč bili tu, pa so.
Zaljubljena v fotografijo, ki jo je posnela Maša. V soju jeseni vidim na njej vse tisto kar z besedami ne znam povedati. Ob pogledu na fotografijo občutim
tisto pravo. Ljubezen.
Mašino delo pa lahko spremljaš tudi na njenem instagramu, kjer kraljujejo krasne fotke narave ali pa pokukaš na njen foto blog.
Pa še dve fotki za pokušino ;)
Malega sladkosneda pa lahko spremljaš na Facebooku :)
Mašino delo pa lahko spremljaš tudi na njenem instagramu, kjer kraljujejo krasne fotke narave ali pa pokukaš na njen foto blog.
Pa še dve fotki za pokušino ;)
Malega sladkosneda pa lahko spremljaš na Facebooku :)
Ni komentarjev:
Objava komentarja