Danes trenutek, jutri spomin

Foto: Maša Vodenik

Spomini so tisti, ki oživijo prelepe trenutke, ki smo jih imeli možnost in čast doživeti. Tudi manj lepe trenutke, seveda, saj so napake na katerih se učimo prav tako spomini, ki nam dajo lekcijo.

Veseliti se malenkosti, ki se izkažejo za velike in pomembne in se vrniti v čas, ko smo bili skupaj, srečni, vzhičeni, polni pričakovanj...To so spomini, ki trgajo gate.

Sem tiste vrste človek, ki obožuje spomine, to pomeni tudi predmete, ki me popeljejo nazaj v nek trenutek, ki v meni vzbudi celo paleto čustev. Ravno zato se rada neštetokrat sprehodim skozi različne zapise, pisma, fotografije in drobne malenkosti, ki me zopet popeljejo v tisti moment, ki bi sicer, po vsej verjetnosti, ostal bolj ali manj pozabljen.

V življenju pridejo trenutki, ki jih ne moreš opisati z besedami in so prava dragocenost. Vzbudijo ti milijon občutkov, tisoče misli in na stotine spominov. Takšni momenti so tisti, ki največ štejejo.

Rok sicer pravi, da sem obsedena s fotografijami, kar je po eni strani prav hecno, saj se pred objektiv postavim z veliko mero sramežljivosti. Ko pa listam po kupu albumov in štejem naše fotografije vidim, da mi na starost res ne bo dolgčas. In vesela sem, da je tako. 

V času, ko je na spletu in na telefonih na milijavžnt selfijev in fotografij, ki bodo tam po večini ostale, saj prepogosto pozabimo tu in tam kakšno razviti, so ljubki družinski spomini zelo pomembni. Vsaj meni.

Dnevnik, ki sem ga pisala leta in leta nazaj sem ravno privlekla na plan pred parimi tedni. Kako sem se režala. Solze so mi tekle tako zelo sem bila upaljena. Jezni in depresivni zapisi najstnice, ki ji gre na živce trava, ki ne raste v pravo smer. Notri pa kraljujejo fotke moje prve ljubezni, glasbena skupina s katero sem bila obsedena, dogodivščine s prijatelji (mami, ko bi ti vedela…haha), opravljanja tistih groznih punc, ki so mi grenile življenje, skrbi za katere sem imela občutek, da nikoli ne bodo rešene in želje. Veliko želja.

Ko sva se z Rokom spoznala sem začela po nekaj mesecih zapisovati najine trenutke. Tudi kak prepir in ves srž, ki sem ga uperila zoper njega je ostal tam. Hecno je, ko bereš svoje misli izpred devetih let. Lepo je, ko se spomniš tistih kratkih in spontanih izletov. Neprecenljivo pa je, ko vmes zaslediš še kak njegov, na hitro nakracan stavek s katerim ti sporoča, da mu pomeniš vse na svetu.

Skozi nosečnost sem mali pikici, ki je rastla pod mojim srcem pisala pisma. Nekoč, ko bo velik in, ko naju z njegovim očetom več ne bo, si želim, da bo vedel kako zelo sem ga ljubila že preden je prišel na svet. Želim si, da začuti, da mi je že takrat pomenil vse na svetu in, da bo ta ljubezen tlela v meni do trenutka, ko bom zadnjič videla njegov prelepi obraz.

Police, ki se kar šibijo pod težo albumov v katerih so fotografije iz mojega otroštva, mladosti in sedanjega časa, ki ga pišem skupaj z mojima fantoma mi pomenijo res veliko. Kažem jih Martinu in z njimi posiljujem Roka, ko mu že tisočič kažem tisto prvo fotko, ko sva začela hoditi pa najine izlete in seveda na stotine fotografij na katerih je Martin.

Ujeti trenutki, ki mi bodo dali vedeti, da smo se imeli lepo, da smo uživali in predvsem, da se imamo zelo radi, so tisti zaradi katerih se splača.

Življenje ti bo vedno prineslo tri stvari: solze, smeh in spomine. Solze se bodo posušile, smeh bo zbledel, spomini pa bodo tam za večno.

Zato raje kot stvari zbiraj in nabiraj trenutke, ki ti bodo, vsakič, ko se boš na njih spomnil, prižgali iskrico v očeh. Zapiši si kakšno stvar, posnemi fotko ali dve, shrani zapis prvega sporočila, ki si ga dobil od tebi ljube osebe, shranjuj spomine…

Mi nismo večni, spomini, ki kažejo na to, da pa smo nekoč bili tu, pa so.

Zaljubljena v fotografijo, ki jo je posnela Maša. V soju jeseni vidim na njej vse tisto kar z besedami ne znam povedati. Ob pogledu na fotografijo občutim tisto pravo. Ljubezen.

Mašino delo pa lahko spremljaš tudi na njenem instagramu, kjer kraljujejo krasne fotke narave ali pa pokukaš na njen foto blog.

Pa še dve fotki za pokušino ;)

Malega sladkosneda pa lahko spremljaš na Facebooku :)