Kopirajo le najboljše

Do trenutka v katerem živimo se je v našem svetu spremenilo marsikaj. Veliko stvari je šlo na bolje, veliko pa na slabše. Vse gre vedno z roko v roki, pravijo...Življenje nekje vedno vzame, da nekje podari...

Živimo v času, ko službe niso več samoumevne, ko ustvarjanje družine ni nujno naslednji logičen korak v našem načrtu, saj moramo prej urediti in odkljukati vse ostalo na seznamu, živimo v svetu, kjer imamo vsega veliko, a vendarle je naš piskerček prazen. Ženemo se za stvarmi, ki niso nujno potrebne za naš obstanek, a nam tako veliko pomenijo, da jih moramo dobiti, imeti.

Ponovno pa se vračamo v čas, ko je pomembno, da nekaj znaš narediti z lastnimi rokami, stuhtati z lastno glavo, če želiš v življenju nekaj doseči.

Že od nekdaj cenim ustvarjalce, rokodelce, kmete, naše slovenske pa še sploh. Koliko talenta, idej in domišljije ter trdega dela se pretaka dnevno skozi njihove misli in roke, ki jih pretvorijo v čudovite izdelke, ki nam dobesedno poženejo kri po žilah in nas spustijo brez besed.

Koliko inovativnosti kroži po glavah mnogih, a le redki to zares opazijo in začutijo njihovo delo. In ga seveda tudi cenijo tako kot se zagre. V času, ko dobiš s Kitajske izdelek za par centov se nam zdi prava vrednost ustvarjalca precenjena. Žal.

Niso pa le ustvarjalci tisti, ki so poleg tega, da so premalo cenjeni še kopirani. Ko se vpišeš v Facebook si soočen s številnimi krasnimi izdelki. A ni težko prepoznati dejstva, da so skoraj vsi narejeni po istem kopitu. Ko nek umetnik dobi krasno idejo, jo prepoznajo tudi drugi. Seveda v tem predvsem vidijo odlično tržno nišo in brez sramu si idejo prilastijo. Ker je pomemben le dobiček in ne toliko ugled... Kako seob tem počuti idejni vodja ni pomembno.Niti niso toliko, da bi izdelku dodali nekaj svojega.Škoda.

In, verjamem, da je občutek, ko to spoznaš strašen in v tebi vre jeza. A vendarle je enkrat eno nekaj: ta oseba lahko kopira karkoli pa bo vedno korak za teboj...Vedno.

Kopije se pojavljajo dnevno. Povsod. Kopirajo se izdelki, videz, prilagaja se obnašanje, kopira se način vzgoje, kopirajo se zapisi.

Tudi v blogerskem svetu je stvar zanimiva. Ko sem se vrgla v to nisem imela posebnega načrta ali namena. Da se mi ni skisalo zaradi iskanja službe sem se začela, poleg otroka in športa (haha) ukvarjati še s pisanjem, tako, da sem malce razmigala še možgane. Želela sem si, da bi bil blog neke vrste referenca, da se pokažem bodočim delodajalcem, da sem drugačna od vseh ostalih kolegov na trgu dela.

Kot majhna riba nisem gojila posebnih pričakovanj in jih še danes ne.

Do trenutka, ko sem spoznala, da sem kopirana tudi sama. Svašta kajne:)

Priznam...Občutek, ko si nekdo večkrat sposodi tvoj material za pisanje in pri tem niti ne spremeni naslova kaj dosti, ni prijeten. Da to počnejo blogerji, ki so dosti večji od tebe pa je sploh poseben občutek. Seveda prvotnega avtorja ne bodo nikoli omenili ampak bodo z veseljem sprejemali pohvale s strani svojih bralcev o izvirnosti in pomembnosti "njihovega" zapisa...

V času, ko si ljudje sledilce kupujejo z bajnimi tedenskimi nagradnimi igrami, saj vse deluje po principu večji kot si boljši si, si je verjetno potrebno na poseben način pridobiti tudi ideje, da svoje bralce ohranjaš. Dogajanje je res pestro, včasih podobno pravi vojni. A ta boj, niti vojna ni moja...

Ja, začetni občutek, ko vidiš svoje ideje v dnevniku nekoga drugega niso bajni. Po drugi strani pa sem ponosna. In počaščena. Večji blogerji me spremljajo in očitno so jim moji zapisi tako zelo všeč, da si ne morejo kaj, da nebi imeli tudi sam nekaj takšnega v svojem "domu".  

In takšna dejanja mi dajo vedeti, da sem na pravi poti. Škoda le, da si gradiva za pisanje ne znajo najti sami. Pravijo, da še slepa kura zrno najde. A včasih vendarle potrebuje soseda, da ji je lažje najti pot do hrane.

Vedno kopirajo le najboljše. Tega se zavedaj vedno, če se kdaj znajdeš v takšnem položaju. Ni težko ponoviti rezultata, nemogoče pa je posnemati kreativnosti.

In še nekaj...Najprej se ti smejijo, ti puščajo brezvezne komentarje...Nato pa ti sledijo in ponavljajo za teboj.

Smešno, zabavno, realno in hvalevredno - zate.

Zato vedno pravim: bodi glas, ne odmev. Kvaliteta se prepozna, prej ali slej.

Mali sladkosned je tudi na Facebooku. Vesela bom tvojega obiska :)