Veš kaj ješ: preobčutljivost na gluten

Hrana. Gonilo človeštva. Nujna življenjska potreba. Raj za številne gurmanske užitke. Priložnost za druženja.  Vir energije. Veselje. Žalost.

Vse to in še več je hrana. Ta pa se je v času mojega življenja (kaj šele od samega našega začetka) zelo, zelo spremenila.

Spomnim se prababičine kuhinje. V njej so vedno nastajale domače jedi, večino katerih je pridelala sama. Vsak dan je skrbno urejala svoj vrt, zalivala rastline, jih plela in nato sadove ter plodove pospravila in uporabila. Sproti. Razmetavanje s hrano, afnanje ali metanje stran je bil zanjo greh. Ko s hrano nisi delal na pravi način si jih dobil s palico, ki jo je uporabljala za pomoč pri hoji,  čez rit. Sladkorja je uporabljala zelo malo, verjetno zato, ker je bila navajena, da v času njenega življenja to ni bila nujno potrebna sestavina v kuhinji in je pravzaprav veljala za luksuz v tedanjem času. 

Do hrane je imela spoštljiv odnos. In, če dobro pomislim je to potegnilo s seboj tudi spoštljiv odnos do telesa. Čeprav smo veliko jamrali, ker so bile dnevno na meniju čorbe, mineštre in enolončnice, smo bili siti, zdravi in polni energije.

Hrana ima izreden pomen na naše počutje in zdravje. Temu vplivu pa posvečamo čisto premalo pozornosti. Vedno, ko nekdo zboli ali se ne počuti dobro je prvo na kar pomisli uporaba tablet ali sirupov. Pogojno tudi čajev. Naša družba je tako naravnana, da vse redkeje išče vzroke in vire za počutje v svojem vsakdanjiku, del katerega je seveda prehrana. Ker imamo na voljo toliko živil imamo občutek, da v telo vselej vnesemo dovolj vitaminov, mineralov, vlaknin, beljakovin, maščob. Pa temu ni čisto tako.

Kaj se danes dogaja z našo hrano? Osiromašena je. Gensko spremenjena. Polna antibiotikov (predvsem v puranjem in piščančjem mesu, da živali hitreje zrastejo), polna barvil (da je npr. goveje meso lepe rožnate barve), prepojena s soljo in sladkorjem ter pesticidi. Olja so redčena, med je dodatno sladkan… Živila so dostikrat tudi neskladna z zakonodajo zaradi dobičkonosnega namena. Denar sveta vladar... 

Živila so takšna zato, da nas prepričajo. Prepričajo naš um, kar pa ne pomeni, da tudi naše telo.

Kar hočem povedati je to, da se je hrana skozi čas spremenila iz različnih razlogov in ima na naše telo bolj invaziven vpliv kot nekdaj. Zato moramo biti pozorni na to kaj jemo in kakšno počutje in razpoloženje nam zaužito povzroča.

Moja mama je imela na primer velike težave z zatekanjem nog. Noben zdravnik ji ni znal svetovati, pa jih je dala čez ogromno. Preizkusila je vse. Nazadnje pa je po nekem nasvetu iz jedilnika črtala določeno hrano. Težave so izginile. Kar tako, čez noč. Najprej ji sploh nismo verjeli oziroma smo bili prepričani, da gre za placebo efekt. Motili smo se.

Seveda nismo vsi ljudje enaki, a podobne izkušnje imajo tudi tisti, ki izločijo na primer mleko, jajca in mlečne izdelke ter glutenska živila.

Pa ostajam kar pri tem – glutenu ali glutenski intoleranci o kateri se vse več govori. Najhujša oblika slednje je celiakija, bolezen, ki ob vnosu glutenskih jedi poškoduje črevesje. Bolezen pa ni enaka preobčutljivosti na gluten, saj v zadnjem primeru ta nima tako hudih posledic. V obeh primerih pa je dobro oziroma nujno, da človek uživa hrano, ki ne vsebuje glutena. 

O tem sploh nisem razmišljala, dokler nisem dobila Martina in posvetila sestavljanju jedilnikov več pozornosti, pa tudi znanja.

Kaj sploh je gluten? Nekaj s čimer pri nas nimamo težav, sem si mislila. Nekaj, s čimer naj se ukvarjajo drugi. 

V resnici je to beljakovina, ki jo najdemo v pšenici, ječmenu in ržu, torej se tiče nas vseh, ker je gluten pravzaprav povsod. Gluten na splošno ni tak bav bav kot ga označuje veliko ljudi, saj ne povzroča nikakršnih težav, seveda ob predpostavki, da nanj nismo občutljivi in se ne bašemo zgolj s kruhom, pecivom, piškoti in testeninami. Hrana mora biti pestra, uravnotežena in, če je le mogoče (in je) lokalno pridelana.

Kakšni so znaki intolerance na gluten? Am, izpuščaji? 

V resnici ima zadeva večje razsežnosti. Bolečine v trebuhu, napenjanje, zaprtost, driska, utrujenost, bolečine v sklepih, migrene, suhi in krhki lasje, neredne menstruacije, tudi neplodnost, lomljivi nohti z belimi lisami. Seveda pa ni nujno, da pokasiramo vse te znake.

In kaj lahko naredim? Se obrnem na zdravnika, si zatiskam oči ali pa naredim test za samotestiranje.
Kaj pa je zdaj to?
Dokler ga nisem dobila v roke se mi ni niti sanjalo...In, ko sem ga imela ga je bilo potrebno preizkusiti. Seveda sem ga, na sestri. Zakaj na njej? Ker ji počutje zadnje čase precej nagaja, zato, ne pa, ker bi bila moj poskusni zajček.

Ker sama nisem občutljiva na gluten sem želela test preveriti na nekom, ki bi mu rezultat lahko izboljšal življenje. In to je moja mala sestrica :)

Po pravici povedano sploh nisem vedela, da takšni testi obstajajo, saj sem bila vedno prepričanja, da lahko izveš takšne stvari zgolj tako, da obiščeš laboratorij. No, Veroval test za samotestiranje iz podjetja Hartmann je tako enostaven za uporabo, da ga lahko opravi čisti laik (beri jaz in Tina). Potrebujemo le kapljico krvi, ki jo pomešamo s pufom za redčenje in raztopino kapnemo na testno kaseto. Natančnost je 98%. Huh, počutim se kot bi bila farmacevtka :)

Kako točno test opraviti in kaj je pokazal Tinin test?

P.S. Vsi pripomočki za samotestiranje so priloženi. Poleg tega pa je zraven dodana knjižica v kateri so predstavljeni še drugi testi za samotestiranje npr. test za ugotavljanje alergij, pomanjkanje železa, test za ugotavljanje drog v krvi, ugotavljanje vnetja sečil, test za določanje povišan ravni holesterola in celo za preventivni pregled črevesja – potrjevanje prikrite krvavitve v blatu. Več o testih si lahko preberete na Veroval testi za samotestiranje

Test za ugotavljanje občutljivosti na gluten sva naredili tako:

Najprej si je tamala razkužila konico prsta in se pogumno zbodla s pripomočkom za zbadanje. Čeprav sva se na ta del pripravljali pol ure, se je izkazalo, da je mala malica. Ni bilo hudega. Ko je pritekla kapljica krvi sva jo ujeli v mini cevkico in jo položili v posodo s pufom za redčenje. Dobro sva pretresli, da sta se tekočini spoznali in počakali, da se je obarvana raztopina nabrala na dnu. S kapalko sva nato posrkali nekaj tekočine in kapnili 5 kapljic na test. Po 10 minutah sva odčitali rezultat. A ni enostavno?

Najhujši del testa zame osebno je zbadanje (čeprav se ni šlo zame), ki pa sploh ne boli. No, če dobro pomislim je to dosti, dosti lažje preživeti kot, včasih zares, mesarsko zbadanje v laboratoriju ;)

Tinin test je bil….

NEGATIVEN. Juhu :)
Če pa se test izkaže za pozitivnega naj se vam svet ne sesuje. Hrana brez glutena je prav tako slastna, dišeča, zdrava in zelo hranljiva. 

Objavo smo soustvarili skupaj s podjetjem Hartmann.