Hrana. Gonilo človeštva. Nujna življenjska potreba. Raj za
številne gurmanske užitke. Priložnost za druženja. Vir energije. Veselje. Žalost.
Vse to in še več je hrana. Ta pa se je v času mojega
življenja (kaj šele od samega našega začetka) zelo, zelo spremenila.
Spomnim se prababičine kuhinje. V njej so vedno nastajale
domače jedi, večino katerih je pridelala sama. Vsak dan je skrbno urejala svoj
vrt, zalivala rastline, jih plela in nato sadove ter plodove pospravila in uporabila.
Sproti. Razmetavanje s hrano, afnanje ali metanje stran je bil zanjo greh. Ko s
hrano nisi delal na pravi način si jih dobil s palico, ki jo je uporabljala za
pomoč pri hoji, čez rit. Sladkorja je
uporabljala zelo malo, verjetno zato, ker je bila navajena, da v času njenega
življenja to ni bila nujno potrebna sestavina v kuhinji in je pravzaprav
veljala za luksuz v tedanjem času.
Do
hrane je imela spoštljiv odnos. In, če dobro pomislim je to potegnilo s seboj
tudi spoštljiv odnos do telesa. Čeprav smo veliko jamrali, ker so bile
dnevno na meniju čorbe, mineštre in enolončnice, smo bili siti, zdravi in polni
energije.
Hrana ima izreden
pomen na naše počutje in zdravje. Temu vplivu pa posvečamo čisto premalo
pozornosti. Vedno, ko nekdo zboli ali se ne počuti dobro je prvo na kar pomisli
uporaba tablet ali sirupov. Pogojno tudi čajev. Naša družba je tako naravnana,
da vse redkeje išče vzroke in vire za počutje v svojem vsakdanjiku, del
katerega je seveda prehrana. Ker imamo na voljo toliko živil imamo občutek, da
v telo vselej vnesemo dovolj vitaminov, mineralov, vlaknin, beljakovin, maščob.
Pa temu ni čisto tako.
Kaj se danes dogaja z našo hrano? Osiromašena je. Gensko
spremenjena. Polna antibiotikov (predvsem v puranjem in piščančjem mesu, da
živali hitreje zrastejo), polna barvil (da je npr. goveje meso lepe rožnate
barve), prepojena s soljo in sladkorjem ter pesticidi. Olja so redčena, med je
dodatno sladkan… Živila so dostikrat tudi neskladna z zakonodajo zaradi dobičkonosnega
namena. Denar sveta vladar...
Živila so takšna zato, da nas
prepričajo. Prepričajo naš um, kar pa ne pomeni, da tudi naše telo.
Kar hočem povedati je to, da se je hrana skozi čas
spremenila iz različnih razlogov in ima na naše telo bolj invaziven vpliv kot
nekdaj. Zato moramo biti pozorni na to kaj jemo in kakšno počutje in
razpoloženje nam zaužito povzroča.
Moja mama je imela na primer velike težave z zatekanjem nog.
Noben zdravnik ji ni znal svetovati, pa jih je dala čez ogromno. Preizkusila je
vse. Nazadnje pa je po nekem nasvetu iz jedilnika črtala določeno hrano. Težave
so izginile. Kar tako, čez noč. Najprej ji sploh nismo verjeli oziroma smo bili
prepričani, da gre za placebo efekt. Motili smo se.
Seveda nismo vsi ljudje enaki, a podobne izkušnje imajo tudi
tisti, ki izločijo na primer mleko, jajca in mlečne izdelke ter glutenska živila.
Pa ostajam kar pri tem – glutenu ali glutenski intoleranci o
kateri se vse več govori. Najhujša oblika slednje je celiakija, bolezen, ki ob
vnosu glutenskih jedi poškoduje črevesje. Bolezen pa ni enaka preobčutljivosti
na gluten, saj v zadnjem primeru ta nima tako hudih posledic. V obeh primerih
pa je dobro oziroma nujno, da človek uživa hrano, ki ne vsebuje glutena.
O tem
sploh nisem razmišljala, dokler nisem dobila Martina in posvetila sestavljanju
jedilnikov več pozornosti, pa tudi znanja.
Kaj sploh je gluten? Nekaj s čimer pri nas nimamo težav, sem si mislila. Nekaj, s čimer naj se ukvarjajo drugi.
V resnici je to beljakovina, ki jo najdemo v pšenici, ječmenu in ržu, torej se tiče nas vseh, ker je gluten pravzaprav povsod. Gluten na splošno ni tak
bav bav kot ga označuje veliko ljudi, saj ne povzroča nikakršnih težav, seveda
ob predpostavki, da nanj nismo občutljivi in se ne bašemo zgolj s kruhom,
pecivom, piškoti in testeninami. Hrana mora biti pestra, uravnotežena in, če je
le mogoče (in je) lokalno pridelana.
Kakšni so znaki
intolerance na gluten? Am, izpuščaji?
V resnici ima zadeva večje razsežnosti. Bolečine v trebuhu, napenjanje, zaprtost, driska,
utrujenost, bolečine v sklepih, migrene, suhi in krhki lasje, neredne
menstruacije, tudi neplodnost, lomljivi nohti z belimi lisami. Seveda pa ni nujno, da pokasiramo vse te znake.
In kaj lahko naredim?
Se obrnem na zdravnika, si zatiskam oči ali pa naredim test za samotestiranje.
Kaj pa je zdaj to?
Dokler ga nisem dobila v roke se mi ni niti sanjalo...In, ko sem ga imela ga je bilo potrebno preizkusiti. Seveda sem ga, na sestri. Zakaj na njej? Ker ji počutje zadnje čase precej nagaja, zato, ne pa, ker bi bila moj poskusni zajček.
Kaj pa je zdaj to?
Dokler ga nisem dobila v roke se mi ni niti sanjalo...In, ko sem ga imela ga je bilo potrebno preizkusiti. Seveda sem ga, na sestri. Zakaj na njej? Ker ji počutje zadnje čase precej nagaja, zato, ne pa, ker bi bila moj poskusni zajček.
Ker sama nisem občutljiva na gluten sem želela test preveriti na
nekom, ki bi mu rezultat lahko izboljšal življenje. In to je moja mala sestrica
:)
Po pravici povedano sploh nisem vedela, da takšni testi
obstajajo, saj sem bila vedno prepričanja, da lahko izveš takšne stvari zgolj
tako, da obiščeš laboratorij. No, Veroval test za samotestiranje iz podjetja
Hartmann je tako enostaven za uporabo, da ga lahko opravi čisti laik (beri jaz
in Tina). Potrebujemo le kapljico krvi, ki jo pomešamo s pufom za redčenje in
raztopino kapnemo na testno kaseto. Natančnost je 98%. Huh, počutim se kot bi bila farmacevtka :)
Kako točno test opraviti in kaj je pokazal Tinin test?
P.S. Vsi pripomočki za samotestiranje so priloženi. Poleg
tega pa je zraven dodana knjižica v kateri so predstavljeni še drugi testi
za samotestiranje npr. test za ugotavljanje alergij, pomanjkanje železa, test
za ugotavljanje drog v krvi, ugotavljanje vnetja sečil, test za določanje
povišan ravni holesterola in celo za preventivni pregled črevesja – potrjevanje
prikrite krvavitve v blatu. Več o testih si lahko preberete na Veroval testi za samotestiranje
Test za ugotavljanje občutljivosti na gluten sva naredili
tako:
Najprej si je tamala razkužila konico prsta in se pogumno
zbodla s pripomočkom za zbadanje. Čeprav sva se na ta del pripravljali pol ure,
se je izkazalo, da je mala malica. Ni bilo hudega. Ko je pritekla kapljica krvi
sva jo ujeli v mini cevkico in jo položili v posodo s pufom za redčenje. Dobro
sva pretresli, da sta se tekočini spoznali in počakali, da se je obarvana
raztopina nabrala na dnu. S kapalko sva nato posrkali nekaj tekočine in kapnili
5 kapljic na test. Po 10 minutah sva odčitali rezultat. A ni enostavno?
Najhujši del testa zame osebno je zbadanje (čeprav se ni šlo
zame), ki pa sploh ne boli. No, če dobro pomislim je to dosti, dosti lažje
preživeti kot, včasih zares, mesarsko zbadanje v laboratoriju ;)
Tinin test je bil….
NEGATIVEN. Juhu :)
Če pa se test izkaže za pozitivnega naj se vam svet ne sesuje. Hrana brez glutena je prav tako slastna, dišeča, zdrava in zelo hranljiva.
Objavo smo soustvarili skupaj s podjetjem Hartmann.
Če pa se test izkaže za pozitivnega naj se vam svet ne sesuje. Hrana brez glutena je prav tako slastna, dišeča, zdrava in zelo hranljiva.
Objavo smo soustvarili skupaj s podjetjem Hartmann.
Ni komentarjev:
Objava komentarja