sobota, 07. oktober 2017

Zanj le najboljše. Vedno.


Kaj ponuditi otroku, ko je žejen?

Najprej sem želela oblikovati le odgovor na vprašanja, ki sem jih dobila s strani mamic na temo, če ponudim malemu sladkosnedu tudi kak sokec nato pa sem iz nedolžnega odgovora ustvarila skoraj, da ne rečem spis.

Bilo je tako...

Martin je bil dojen do 14 meseca. Do 6 mesecev mu nisem ponudila ničesar saj je z mlekom dobil vse kar je potreboval. Čeprav je bilo vmes poletje mu vode nisem ponujala, saj so njegove polne pleničke kazale na to, da je daleč od dehidracije. Bil je pravi zizoholik tako, da zagotovo ni bil prav nič žejen. Niti lačen.

Gosto hrano sem mu res ponudila pri 5 mesecih ampak je vedno po obroku (dvema žličkama zelenjave) glasno zahteval svoje »pravo« kosilo. Po šestem mesecu sem mu tu in tam ponudila vodo. Na začetku ni bil prav nič navdušen. Oziroma ni res, bil je več kot navdušen, nad pljuvanjem in polivanjem vode. To zelo rad počne še danes, sploh zjutraj pred vrtcem v kopalnici.

Do enega leta ni dobil drugega kot vodo, nekaj časa prekuhano, kasneje nič več. Skuhala pa sem mu tudi kompot iz jabolk, hrušk, sliv. Pri enem letu pa sem začela poslušati kako voda še za v čevelj ni dobra. No, s tem se ne strinjam, ker umazanemu čevlju slednja zelo koristi.

Po dopolnjenem enem letu sem mu ponudila nesladkan čaj. Če dobro pomislim sem mu komarčkov čaj ponudila že enkrat prej, okoli 10 meseca, ko je prvič dobil vročino, a mu ni šel po grlu, sicer pa se zato nisem sekirala, saj je bil tako ali tako takrat še dojen.

Čaj, ki sem mu ga ponudila je bil zeliščni, otroški. Vsake toliko časa sem mu tudi stisnila kakšno pomarančo in ta naravni sok zmešala z vodo ali pa mu pripravila domač iztisnjen sok iz različnega sadja, prav tako redčen z vodo. Nikoli ni bil nek velik navdušenec soka, zato mu ga nisem turila. Pa še namig: pazljivo s pomarančami, ritka lahko hitro postane rdeča.

Ko pa se otrok začne že malo bolj zavedat in spozna kaj vse imajo babice in dedki v shrambi se mamino veselje nad izključno zdravo hrano konča. Sladkarije, sadni sokovi, takšne in drugačne dobrote. Seveda jim ne moreš oporekati, lahko pa skleneš kompromis. Pri letu in pol nisem imela več težav malemu ponuditi kak sokec, sploh, ko je zbolel mi je bilo glavno, da ne dehidrira, in, ker so mu šle pisane tekočine prej po grlu kot voda ali čaj sem pristala na to, da ga vsake toliko pocrkljam s sokom. Ta pa mora absolutno zadostiti mojim merilom in ne sme biti kar en tam s pol kilogramom sladkorja zapakiranega v dvo decilitrsko pakungo. Ni šans. Poleg tega sok rada redčim z vodo.

Sama se spominjam, da smo veliko pili Pingote, ampak v tistem modro - oranžnem tetrapaku s pingvinčkom, se spomnite, ko smo jih dobili za malico v šoli?
Malemu tu in tam ponudim točno ta sokec, s to razliko, da je sedaj v dosti bolj luškani embalaži, ki ima na zadnji strani zabavno igrico, ki otroke zamoti. Ker mali risati še ne zna to niti ni najbolj bistvena točka. Bolj mi je pomembna deklaracija s katere je razvidno, da sok ne vsebuje dodanih sladkorjev ampak je sestavljen iz 100% sadnega deleža. To je to. To je tisto kar si želim, da moj otrok pije. Prisegam na kvaliteto, na naravno prisotne sladkorje in vitamine. Dokler bom le lahko bom skrbela za njegovo zdravo prehrano, za vnos uravnotežene prehrane in ga učila zdravega odnosa do nje. To je najmanj kar mu lahko dam.

Tako, da ja. Babice in dedki pa tudi mi imamo od 18 meseca na zalogi tudi kak Fructalov sokec. Super je za na pot, za 5 minut miru, ker ga pingvinček strašno zabava, všeč mu je, ko pije po slamici, prav tako pa jih odlikuje še odličen naraven okus. Seveda se ga prej poskusila sama in brez težav povem, da je okus res zelo naraven. Umetnega prepoznam pa, če je še tako dobro zakamufliran.

Trenutno poteka na facebooku tudi nagradna igra za dva paketa po 6 Pingo sokov. Si se ze pofočkala? To lahko narediš Tukaj :)

To je to kar ponudim otroku za žejo. Brez konzervansov in brez umetnih barvil in arom. Zanj le najboljše. Vedno.

čin čin <3

Ni komentarjev:

Objavite komentar