sreda, 15. november 2017

Če ne verjameš vase, kdo drug bo?


Včasih se moraš prebiti skozi meglo, da zagledaš sonce.


Nekateri ljudje se rodijo z lastnostmi za katere drugi plačujejo mastne denarje, da bi se jih priučili. Lastnosti za katere verjamejo, da bodo spremenile njihovo življenje, pogled na svet in dvignile njihovo vsesplošno kvaliteto. Morda ja, morda ne. 

Dejstvo je, da se knjigarne kar šibijo pod težo različnih priročnikov za boljše življenje in trg poka po šivih od tečajev za dvig samozavesti, večjega zaupanja vase, korakov do sproščenega življenja, poti do popolnega življenja, bla bla ipd.

In kaj nam to pove? Da nekaj ne štima. Da si vsi želimo verjeti vase, si upati biti to kar smo in živeti tako kot si želimo. Želja je jasna, pot pa ne, zato se tudi lotimo na stotine podvigov, da bi našli sebe. Kako ironično se to sliši a se ne? Plačaš, da si lahko tisto kar si…

Vem kako je to. Vem kako je, ko se iščeš pa ne veš kam bi se obrnil. Ko čutiš globoko v sebi stalno napetost in strah, da si ves čas ocenjevan in čakajoč izza katerega vogala ti bo nekdo vrgel kritiko, največkrat neutemeljeno, saj uspešnim ljudem vsi mečejo polena pod noge. Samozavestnih ljudi se mnogi izogibajo, razlogi so različni…

Lahko si še tako zelo dober, naj te uspeh spremlja na vsakem koraku, vedno, VEDNO se bodo našli ljudje, ki bodo iz diamanta naredili kup dreka. To je v njihovi naravi, saj ne prenesejo dejstva, da gre komu drugemu dobro (bolje) od njih. Na žalost opažam, da je to hobi vse večih ljudi in skrbi me kam nas bo to zapeljalo.

V življenju je 5 stvari, ki jih ne moremo nikoli povrniti. To so kamen, ki ga vržemo; beseda, ki jo izrečemo; priložnost, ki jo zamudimo; čas, ki je odšel in zaupanje, ko je izdano.

Zaupanje pa potrebujemo vsi. Zaupanje nam daje občutek varnosti. Zaupanje skrbi, da gojimo dobre, kvalitetne in pozitivne odnose z drugimi ljudmi. Zaupanje je prvi in najpomembnejši temelj vsakega odnosa, predvsem tistega s samim seboj.

Ko se sprejmeš takšen kot si in začneš zaupati vase, začneš živeti. Takrat se vse poklapa, vse uredi, na težave začneš gledati z drugega zornega kota, začneš se zavedati, da na kakšne dogodke nimaš vpliva.

Ko začneš zaupati vase in si to kar si, je vse lažje. Lažje na vseh področjih, med drugim tudi pri vzgoji otroka. Šele sedaj zares vidim in verjamem, da otroci čutijo svoje starše in, da točno vedo kaj se dogaja, ne glede na to koliko so stari.

Naš začetek je bil klavrn. Bila sem živčna in napeta ter prepričana, da vse kar delam delam narobe. Bila sem prepričana, da sem kaznovana za vse slabe stvari, ki sem jih naredila in komaj dihala tako zelo sem si gnala k srcu vsak neuspešen korak. Spraševanje za nasvete, guglanje, brskanje po knjigah je imelo isti rezultat, kot, če se tega sploh ne bi lotila.

Vse kar sem rabila je bilo zaupanje vase. Ne nasveti, ne knjige, ne priročniki, ne zdravniki, ne facebook skupine ampak zaupanje, da zmorem, da znam. Zavedanje, da če ne znam, se lahko naučim. Da moram zadihat in sledit svojemu občutku.

Kako bom otroka naučila, da verjame vase, če temu še sama ne verjamem? Kako mu bom privzgojila lastnosti katerih sama nimam?

Ne gre. Ne moreš.

Včasih so učili, da mora biti ženska, mama pohlevna, ubogljiva in ne sme razmišljati s svojo glavo. Danes te neumnosti nadomeščajo spodbude, da si upaš biti to kar si, saj lahko le tako dosežeš največ kar lahko. In s tem se strinjam.

Srečna mama = srečni otroci. Mama, ki zaupa vase in vase verjame = samozavestni otroci. Ne narcistični, ne napihnjeni ampak samozavestni.

Zato ne čakaj, da bo vse »prav«, da bo vse popredalčkano, ker nikoli ne bo vse tako kot mora biti. Na poti se bomo vedno srečevali z izzivi, ovirami in vse drugo kot popolnimi situacijami. Pa kaj! Vsak nov korak, vsaka še tako majhna zmaga v dnevu nas bo gradila, nas nekaj naučila, dvignila našo samozavest in nas popeljala k uspehu.

Samo upaj si biti to kar si, vse ostalo pa se bo s tistim trenutkom postavilo v prave tirnice.

Malega sladkosneda lahko spremljaš tudi na Facebooku --> kliik, klik :)


Ni komentarjev:

Objavite komentar