ponedeljek, 06. november 2017

Kjer je ljubezen je tudi življenje

Foto: Maša Vodenik
Osrečuješ me na način na katerega me nihče drug ne more....


Pred devetimi leti tak čas si nisem niti predstavljala, da se bo moje življenje spremenilo. Ustalilo. Da bom našla nekoga za katerega bi jamčila svoje življenje in brez težav dala zanj roko v ogenj. Da bom našla nekoga, ki bi si ga brez težav zamislila kot svojega bodočega moža in očeta najinih otrok. In to tako popolnoma nepričakovano. Kot bi mi ga usoda potisnila pred nos in rekla: 
»Na tukaj ga imaš, znajdi se«.

Pred devetimi leti sem bila še gimnazijka, moje ljubezensko življenje pa burno kot le kaj. Neodločna kam naj se obrnem sem šla tistega dne kar na vlak, par ur kasneje kot sem si najprej zamislila. Moji razlogi za to so bili zares fascinantni in čeprav se ni odvilo (ali pa se je) kot sem upala se je na koncu vendarle izcimilo v najboljšo možno smer.

Tudi on je bil na vlaku, po čistem naključju. Na poti iz Murske Sobote jim je v Celju crknil avto in ni jim preostalo drugega, da so šli na vlak. Na tisto staro zjahano gomulko.

Srečala sva se v Litiji. Jaz sem sedela in poslušala glasbo on pa je šel mimo mene. Spomnim se kako sem se ozrla za njim, še bolj pa se spomnim kako se je po dveh minutah vrnil in mi nekaj govoril. Prestrašena kaj hoče ta v uniformi od mene sem dala slušalke iz ušes. Vprašal je, če lahko prisede…

V praznem vlaku hočeš sedet zraven mene?

In tako se je vse začelo…Od takrat naprej vedno sedi ob meni.

Polomljeni začetki, številni sms-i, pogovori, zmenki. Če sem mislila, da sem bila kdaj prej zaljubljena sem takrat videla, da je vse mogoče doživljati še na nekem višjem nivoju. Bila sem čisto zmešana, on pa tudi.

Seveda ljubezen ni popolna brez spremljevalcev, ki se imenujejo prepiri in težave. Včasih bi ga res najraje kar…Pa ga nisem. Zveza kjer se dve različni osebi ne spreta ne obstaja. Če do prepirov ne prihaja je težava verjetno globlja in izhaja iz pasivnosti ali podrejenosti enega od partnerjev kar pa najbrž ni ravno najboljši temelj uspešne zveze.

Z njim je bilo vse tako preprosto. Tako drugače. Nisem se počutila ujete ali pod pritiskom. Z njim sem izgubila občutek za čas. Z njim sem se lahko pogovarjala karkoli. Njemu sem lahko zaupala vse. Bila sva partnerja v vsaki možni situaciji.

Vem, da pravijo, da na svetu ni več veliko dobrih fantov. S tem se ne strinjam. Veliko jih je. Ni pa vsak primeren za vsakogar.

On pa je definitivno pisan na mojo kožo. Če sem v tem življenju že izrabila listek za srečo sem ga sigurno pri njemu. Ne bi si mogla želeli boljšega partnerja in očeta otroku kot je on in vsak dan se zahvaljujem usodi, ki mi ga je pripeljala na pot. Prav kičasto se sliši ja...

Imela sva burna obdobja. Najina zveza ni bila popolna. Za nekaj časa sva se tudi razšla. Prepričana, da je ta zgodba končana sem spoznala kako zares boli, ko začutiš izgubo. Šele, ko nekaj izgubiš spoznaš kako veliko ti je pomenilo. A ni žalostno, da delujemo na tak način? Ljudje smo očitno pač takšni…Ko imamo nekaj dragocenega nam to postane samoumevno in z mislijo, da imamo nekje varen pristan se igramo z ognjem. Seveda to ni prav, je pa verjetno kljub vsemu za nekaj dobro.

Če je le mogoče poskušam najti v vsaki stvari nek razlog in v tem primeru se je najina zveza izkazala za pravo. Zadeve sva uredila, za to pa je bil potreben čas in volja, a vendarle nama je uspelo. Zmogla sva in ugotovila, da sva še vedno ista, le bolj zrela in močna. Da sva za skupaj in, da je to enkrat ena. Takrat ugotoviš, da je popolno razmerje tisto, ko dva nepopolna človeka ne obupata en nad drugim.
Občutek, ki sem ga doživela, ko sem ga prvič srečala je bil pravi. Ko spoznaš pravega veš, zagotovo veš. Mogoče na samem začetku res ne upaš pomisliti na to kako zelo bo ta oseba nekoč pomembna v tvojem življenju, a se hitro izkaže kam pes taco moli. Ko si zaljubljen dejansko ne moreš zaspati, ker veš, da je resničnost boljša od sanj.

V devetih letih sva doživela res veliko. Celo paleto izkušenj, čustev, doživetij. In še enkrat bi šla čez vse to. Da bi le končala tu kjer sem sedaj. Če sem naredila kaj prav v svojem življenju je bilo to, da sem dala moje srce njemu.

Ljubljena, srečna, zadovoljna. Z najino malo družinico. Drugo leto, ko bova vkorakala v tisto pravo okroglo obletnico pa bova po vsej verjetnosti rekla DA :) No, na to se pripravljava že štiri leta, a kdo bi štel ;) 
Važno, da se imaš z nekom lepo ane? Da si lahko tisto kar si. Da lahko rečeš, da si doživel vse tiste pomembne trenutke, ki v življenju zares nekaj pomenijo, če bi bil danes slučajno tvoj zadnji dan...

Rad me ima tudi takrat, ko se sama nimam.
Podpira me in bodri, ko ne verjamem več vase.
Tolaži me je, ko sem na tleh.
Spodbuja ko obupam.
Vsak dan mi reče, da me ljubi.
Vedno pride domov nasmejan, ker pride k nama.

In kaj več si lahko punca še želi?

Odnosi niso enostavna stvar. Včasih težko shajaš sam s seboj, kaj šele z neko drugo osebo. Vsaka ljubezen je na začetku oh in sploh, počasi pa se navadiš, se ustališ in spoznaš, da je potrebno kdaj skleniti tudi kompromis in se pogovoriti, tako zares pogovoriti in se poslušati ter razumeti. 

Življenje v dvoje pomeni, da morata imeti oba nekaj od tega, ne pa samo en. Skupno življenje pomeni prilagajanje in delo, ki ga morata opraviti oba, sicer nima smisla. Bistveno je, da sta oba srečna, zadovoljna, da se imata lepo. Življenje je eno samo in ni dobro, če ga deliš z nekom, ki ti vsakodnevno povzroča cmok v grlu. 
Lepo je, ko imaš nekoga rad, se z njim zbudiš in pomisliš, da je ta oseba tista, ki bi jo rad gledal do konca življenja. Jaz to osebo imam. <3 

Ljubezen niso samo metuljčki in čebelice v trebuhu, ljubezen je potrpežljivost, spoštovanje in vztrajanje v dobrem in slabem.

Pa ti, si srečna? Poveš svojemu dragemu kako zelo ti je obogatil življenje in ga spremenil? Če ne je danes pravi dan, da mu poveš kako zelo ga ceniš. Seveda velja tole tudi za moške, da ne bo diskriminacije ;)

Lahko pa si prebereš še namige za srečno partnerstvo ;) ali pa me najdeš na Facebook strani Mali sladkosned :)
<3 


Ni komentarjev:

Objavite komentar