Uživaj v malenkostih, ki ti jih ponuja življenje.
Nikoli nisem spadala v tisto skupino ljudi, ki bi si noro
želela bajne, dragocene in hudo drage stvari. Na tem mestu seveda ne zanikam,
da me kdaj kakšna zadeva ni prevzela ali si prisvojila nekaj moje pozornosti, a
občutka »to moram imeti za vsako ceno« ji ni uspelo sprožiti v meni.
Verjetno sem že od malega vedela, da predmeti nikoli ne
kupijo sreče. Da je bistvo vsega nekje drugje, a žal to vse pogosteje pozabljamo,
ko v ospredje postavljamo vse drugo kot pa tisto kar v resnici šteje.
Ko se spomnim svojega otroštva, lumparij, igrarij in želja
lahko z gotovostjo rečem, da se je od takrat marsikaj spremenilo. Spremenilo v
meni in tudi tako, na splošno v družbi.
Kje so časi, ko smo veseli skakali do večernih ur po gozdu,
se igrali z najbolj običajnimi stvarmi, se družili na veliko, se imeli radi, si
izmišljevali vedno nove igrice, si želeli daril ob katerih bi se danes mulci
smejali češ kako smo bili neumni.
Kje so časi, ko smo si bili zares pomembni, ko smo se
postavili prijatelju v bran, ga podprli in mu vedno stali ob strani ne glede na
to, da smo vedeli, da bomo po vsej verjetnosti ob koncu pouka našli svoje
čevlje v šolskem wcju?
Kje so časi, ko je bil človek človeku prijatelj, zaveznik,
zaupnik in pomoč v stiski?
Ne pravim, da so te lastnosti poniknile, vsekakor pa so
izgubile na moči.
Ko odraščaš opaziš v svojem življenju veliko sprememb. Ne opaziš
jih sicer takoj, a postopoma spoznavaš, da marsikaj ni več tako kot je bilo. Spoznavaš
drugačne občutke, opažaš druge želje, razbiraš, da se odzivaš drugače kot prej,
dojemaš, da življenje ni večno, ugotavljaš na koga se lahko resnično zaneseš in
kdo ti bo zares stal ob strani.
Zadnji tedni mi niso bili najbolj pisani na kožo, marsikaj
se je dogajalo in ravno ti dnevi so mi dali vedeti kaj v življenju si želim in
česa ne rabim več.
Pride trenutek, ko je potrebno zapreti kakšno poglavje, ki
se vleče kot jara kača in začeti brati nove vrstice in dati priložnost novi
energiji, da se sprehodi skozi tvoje življenje. Potrebno je dati priložnost sebi,
si vzeti čas, da zadihaš. Tako zares zadihaš, globoko in s polnimi pljuči
.
Življenje je dosti svetlejše, če se osredotočiš na stvari,
ki so zares pomembne. Stvari, ki jih ne moreš kupiti v trgovini.
Starejši kot si bolj ceniš dejanja, tople in spodbudne
besede, ceniš, ko ti nekdo ponudi varstvo za tvojega malčka, ceniš, ko ti
sosedov otrok reče, da si super, ceniš, da nekdo pohvali tvoje delo, ceniš, ko
si nekdo vzame zate čas.
Časi, ko si bil pomemben zaradi svoje »popularnosti«,
denarja, avta, predmetov, poznanstev so mimo. Prihajajo časi, ko si nekomu
pomemben zaradi tega ker si kar si. In čare tega časa spoznavam vsak dan.
♥ you're unique, just like everyone else...♥
Ni komentarjev:
Objava komentarja