petek, 29. december 2017

Zate, draga moja mami


Danes mami, je tvoj dan.

Na takšen dan se najpogosteje podarjajo rože, čokolade, voščilnice. Podarjajo se tudi objemi in poljubi, a v dosti manjši meri kot darila. Še manj kot slednjih pa se podarja lepih in iskrenih besed, ki so namenjene le njim – čudežnim ženskam, ki so v nas vdahnile življenje, dušo in znanje. Našim mamam.

Zato ti danes, mama, ob tvojem dnevu pišem te besede. Besede, ki ti jih izrečem premalokrat. Želim si, da jih prebereš in začutiš vse tisto kar ti tekom leta pozabim povedati.


Draga mami,

danes na tvoj dan naj ti povem, da si posebna, lepa, prijetna in pozorna.

Vem, malokdaj pustim, da zazvenijo in pridejo na plan besede, ki jih narekuje moje srce in so namenjene tebi – tebi, ki si mi dala življenje.

Si prva, ki si me ljubila in nestrpno čakala moje rojstvo od trenutka, ko si izvedela, da pod tvojim srcem raste še eno srce.

Zato, draga mami ti želim pokloniti nekaj besed, zapisanih samo zate.

Želim ti povedati kako čudovita si, kako te imam rada in kako zelo sem srečna, da si izmed vseh žensk ravno ti postala moja mama.

Čeprav se ti zdi, da nihče ni opazil tvojega truda in žrtvovanja ter nepopisne ljubezni naj ti povem, da to ni res. Jaz sem opazila, a v času odraščanja in pubertete tega za nič na svetu ne bi priznala. Za to so bili krivi hormoni, a danes vidim stvari dosti drugače. Sploh zaradi tega, ker sem danes mama tudi sama.

Vidim te kot čustveno žensko, a vseeno močno kot skalo. 
Vidim te, da si velikokrat utrujena, a vseeno ohranjaš energijo in zagon. 
Vidim te, da si zaskrbljena, a hkrati polna upanja. Si tudi nepotrpežljiva, a ostajaš potrpežljiva, saj veš kaj mislim kajne?

Včasih se nad kakšnimi stvarmi močno navdušiš in kar sopihaš od navdušenja, a si vseeno umirjena. Krasna si tudi takrat, ko te žrejo dvomi. Čudovita si tudi, ko je vse okoli tebe kaotično. Mogoče ne razumeš čisto kaj ti želim povedati, a je dovolj, da se zavedaš, da, ko misliš, da si čisto na tleh si zame še vedno na vrhu sveta. 

Moje življenje spreminjaš vsak dan odkar sem na svetu.

Mami…

Oprosti za vse moje muhe, ki si jih trpela tekom mojega odraščanja. Oprosti za vse težke besede in vso trmo, ki si jo prenašala. Zavedam se, da ti ni bilo vedno lepo, pravzaprav ti je bilo večkrat naporno kot pa lepo. A vse si prenašala pogumno in vzravnano. Občudujem te. Občudujem tvojo voljo, tvojo dobrosrčnost, prijaznost.

Oprosti mi tudi, ker sem te dostikrat razočarala, te pustila na cedilu in bila kriva za tvoje solze, ki so tekle dolgo v noč. Oprosti, ker sem izkoristila tvoje šibke točke, da sem lahko naredila stvari po svoje – da sem rinila z glavo skozi zid in te nisem poslušala. Če bi upoštevala tvoje nasvete bi jo večkrat odnesla brez trpljenja, a tudi to je moralo priti, da sem zrasla v veliko punco. Oprosti mi tudi, ker sem ti jemala (in ti jih včasih še vedno) stvari brez, da bi te vprašala in se jezila, če si si ti sposodila kaj mojega. Moje je bilo pravzaprav tvoje, ampak saj veš kakšni smo otroci…

Draga mami…

Hvala ti, ker si. Hvala, ker si točno takšna kot si. Hvala, ker si moja mami.

Kot medicinska sestra si vedno pozdravila vse moje bolečine in tegobe.
Kot zemljevid in kompas si mi pomagala najti pravo pot in me pri iskanju te usmerjala.
Kot moja super junakinja si uspela rešiti še tako slab dan.
Kot hram modrosti si nesebično delila svoje znanje in me učila.
Kot trdna skala si dovolila, da stojim na svojih nogah in odraščam, čeprav vem, da ti je bilo težko videti, kako odhajam iz gnezda.
Kot terapevtka si me vedno poslušala.
Kot robček si osušila moje solze.
Kot zrak si bila in si vedno tu zame.
Kot nihče drug si me imela in me imaš rada.
Kot topel dom si tam kjer je moje srce.
Hvala za vso podporo, za ljubezen, za trenutke, ko si bila in še boš z mano.
Hvala ti tudi ker si prenašala sestrino razvajenost, razmetano stanovanje, tečnost in nehvaležnost. Najbrž sem bila takšna tudi jaz, a se tega ne spomnim prav dobro.

Mami, vem…

Bila sem sebična, bila sem neposlušna, jezila sem se in ti rekla marsikatero žal besedo. To bi sedaj z veseljem vzela nazaj.
Vse si prenašala in zaradi tega me nisi imela nič manj rada.
Krasno si opravila svojo nalogo. Upam, da bom tudi sama tako dobra mama kot si bila ti.
Ponosna sem nate in upam, da si tudi ti name.
Cenim te. Spoštujem te.
Prosim verjemi, da zmoreš vse, ker zame si storila VSE.

Mami, veš…

Sedaj, ko sem tudi sama mama razumem tvoje besede: »boš videla, ko boš imela svoje otroke, takrat boš razmišljala drugače«.

Vse kar sem dolgujem tebi, draga moja mama. Za vedno bom hvaležna kako si me spremljala skozi življenje.


In, veš, verjamem v ljubezen na prvi pogled, ker te imam, mami, rada, odkar sem prvič odprla oči.


---------------------

Spremljaš pa me lahko tudi na Facebooku --> Mali sladkosned

Ni komentarjev:

Objavite komentar