Malčkov opazovalno - učni stolp ZVEDALČEK

 Ker si želimo za svoje otroke, da so samostojni in radovedni.

MALČKOV STOL ZA UČENJE

Ko je bil Martin dojenček je bil ves čas priklenjen name – gugalniki, voziček, nosilka ga niso zanimali niti najmanj, saj ga je pomirilo le moje naročje od koder je lahko opazoval ves svet, ki se mu je začel odpirati z vsemi svojimi lepotami, ki jih je želel odkriti. Tekom mesecev se je njegova raziskovalna žilica le še stopnjevala, moja obremenjenost pa prav tako. Čeprav zadovoljna in ponosna, da malega zanima čisto vse, je bila dilema kako naj, na primer, kuham, z njim v naročju, precejšnja.

Ko sem večkrat zapored Roku pojamrala, da to tako enostavno ne gre več in, da se ne morem normalno gibati po kuhinji, saj mora Martin pogledati v vsak lonec, je začel raziskovati še on. Po parih dneh se je odločil, da bo malemu, ki se je že plazil in stal ob opori, sestavil neke vrste opazovalni stolp, kjer bo kraljeval in užival v svoji samostojnosti.

VOLK SIT, KOZA CELA

Otroci so raziskovalci. So opazovalci. So mali nadobudneži, ki jih zanima prav vse. So navihani mali zvedalčki mimo katerih ne more nič. In prav je tako. Naj se učijo, naj raziskujejo, eksperimentirajo, spoznavajo nove stvari. Naj bodo tisto kar so, saj bodo le tako odrasli v samostojne ljudi, ki jih bo učenje veselilo in se bodo znali znajti v vsaki situaciji. Zato je na nas starših, da jim pustimo, da odkrivajo svet, da jih ne zatiramo pri brskanju in spoznavanju okolice ampak jih spodbujamo k raziskovanju, ki jim širi obzorja in pripomore k razvijanju njihovih možganov. To je odlična podlaga za naslednjo fazo odraščanja, ki bo tu tik tak.

ZAKAJ OPAZOVALNI STOLP?

Dokler je bil mali še majhen in lahek sem ga že lahko nosila naokoli večino dneva. Ko so se njegovi kilogrami začeli nabirati in je krilil levo, desno, gor in dol pa stvari enostavno niso več potekale kot bi morale in se je vsako dejanje zavleklo za resnično dolgo časa. 

Ideja, da bo otrok čičal v stolčku, se igral s svojimi igračkami in me opazoval pri delu je hitro padla v vodo. 

Opazovalni stolp, ki mu ga je sestavil očka pa mu je zlezel pod kožo. Kakšna sreča in veselje! Po njem je plezal, na njem je bil dovolj visoko, da je lahko ustvarjal na pultu (z mojimi posodami seveda), na njem je dosegel lijak, si umil roke, sodeloval v kopalnici pri umivanju zob, rok ali zgolj čofotanju po koritu polnem vode. Očitno je dobil občutek, da je dovolj samostojen in dobil želeno mero svobode, ki mu je omogočala, da naredi nekaj točno tako kot si je zamisli, brez, da bi ga nekdo stalno opominjal ali bil odvisen od dvigovanja ali nošenja.

Les, iz katerega je stolp sestavljen je naraven, neškodljiv in otroku da občutek topline. Opremljen s tablo za risanje in kredami je čudovit pripomoček, ki otroka zamoti, hkrati pa se mu pozneje, ko je večji gor napišejo njegova dnevna opravila. Personaliziran (z vžganim imenom otroka) mu da vedeti, da je to res njegov kotiček, s katerim lahko uri svoje spretnosti in se tudi nauči črkovati svoje ime. Ostali senzorični dodatki na lesenem opazovalčku pa še dodatno spodbujajo otroka k učenju.

Hkrati pa sta tu še dva razloga, zakaj je tak stolp odličen za male radovedneže. Otroci, ko začnejo stopati na noge še nekaj časa, tudi po tem, ko osvojijo hojo, nimajo razvitega ravnotežja. Pručke ali stoli, kot pripomočki, da dosežejo višje ležeče predmete, so tako lahko za njih zelo nevarni. En sam padec jim lahko zaseje nezaupanje, strah, in vpliva tudi na starševski občutek, da nismo bili dovolj pazljivi. Opazovalni stolp je za  otroke varen in jim nudi podporo z vseh strani. Prav tako pa staršem omogoča prosto gibanje po kuhinji brez strahu. Drugi razlog pa je udobje. Želela sem si,  da moj otrok vzljubi kuhinjo pa tudi opravila v kopalnici (in kje drugje). Na stolp in s stolpa pa lahko pride sam brez pomoči.
Kljub vsemu pa je,tako kot pri vseh pripomockih potrebno poskrbeti za varnost in neogrozujoje okolje za otroka. Prisotnost in pozornost staršev je nujna.

Ko daš otroku možnost, da sam nekaj opravi mu začne naraščati samozavest. Ko mu daš možnost, da je  enak tebi, postane dovzetnejši, pripravljen sodelovati in ima občutek enakovrednosti. To pa mislim, da so precej dobri temelji za nadaljnji razvoj, kajne?