Hvala, ker ste...

Foto: Mateja Tamše

Pa je prišel najin dan.

Dan, ko sva tudi midva, po desetih letih, rekla DA. Dan, ki je minil kot blisk in je bil prepleten s tisočerimi čustvi, ki so izkazovala vse tisto kar sva in vse tisto kar čutiva.

Na ta dan sva želela povedati tudi nekaj besed. Besede hvaležnosti, ki bodo izrazile tisto na kar prevečkrat pozabimo...Na biti hvaležen za to kar smo in za to kar imamo.

Ko sem razmišljala kako besedo HVALA izreči sem najprej malo pobrskala po spletu. Pa nisem našla nič posebnega zato sem se enostavno odločila poslušati svoje srce in napisati tisto kar zares čutim. Iskreno. 

In to polagam na dušo vsem, ki razmišljate kaj pravzaprav povedati, kako se zahvaliti. Enostavno povejte kar zares mislite pa si tekom leta ne upate ali nimate priložnosti povedati. Pa ni treba za to čakati na kakšno posebno priložnost...

Najino kratko zahvalo objavljam zato, ker si želim, da jo najini dragi preberejo še enkrat (nekateri so vmes jokali in morda niso vsega slišali :P). Objavljam jo tudi zato, ker bo morda komu v pomoč, ko bo iskal besede za svoje ljube...

Tako :)

Hvala bi lahko rekla še marsikomu, a bi bil potem tole čisto predolg roman... ;)

Dragi najini…

Danes stojiva tu pred vami. Z vami. Vsemi tistimi, ki nama pomenite veliko in brez katerih si ne znava in ne želiva predstavljati tega dne. Ko se razgledava po prostoru vidiva ljubezen, ponos, vznemirjenje, prijateljstvo, veliko prijateljstvo, spoštovanje, podporo in zaupanje. Ko pogledava okoli sebe vidiva ljudi na katere se lahko vedno obrneva in za katere sva prepričana, da bodo tu za naju, ko vas bova potrebovala.

Zato bi se vam ob tej priliki želela zahvaliti, da ste tukaj in skupaj z nama delite svoj čas in slavite ta poseben dan. Težko je najti tiste besede, ki bodo izrazile vse kar občutiva…

Zahvaliti se želiva najinim čudovitim staršem. Za vso ljubezen, podporo in potrpežljivost, ki ste nama jo izkazovali skozi vsa obdobja do sedaj. Hvala, ker ste naju učili kako biti močna in vztrajna oseba, kako biti dober in ljubezniv človek.

Veva, da ste se velikokrat morali odpovedati ogromno stvarem, željam, skrivati potoke solza, marsikaj prikriti tudi jezo ali razočaranje nad nama ampak ste kljub vsemu vztrajali in verjeli v naju od samega začetka.  »Mami, ati«, »mami, oči«, ceniva vsakega izmed vas in vas imava rada bolj kot boste kdajkoli vedeli. Hvala za ves čas, ki ste nama ga namenili in za vse lekcije, ki so naju oblikovale v točno takšna človeka kot sva danes. Vse kar sva, vse kar znava, vse kar počneva je rezultat vaše neomejene ljubezni in podpore. Hvala, ker se nama omogočili, da danes za naju obstaja. Hvala, da ste začeli pisati svojo zgodbo, saj brez nje tudi midva danes ne bi ustvarjala svoje. S hvaležnostjo se bova vedno spominjala najinega prvega doma in se z veseljem vračala tja s svojo družinico.

Hvala bogu, ki naju je vodil na pot na kateri sva naletela en na drugega. Bilo nama je namenjeno.

Zahvaliti se želiva tudi vsem ostalim družinskim članom in prijateljem. Počaščena sva, da ste tukaj, da ste priča najini ljubezni. Ob vas sva odraščala, se učila, rasla. Vsak izmed vas ima v najinem srcu posebno mesto.

Presrečna sva tudi, ker imava ob sebi tako čudovito skupino prijateljev. Vsi vi ste najina razširjena družina, najini zaupniki in partnerji v zločinu. Podpirali ste naju v dobrem in slabem in nama vedno ponudili ramo, ko sva jo najbolj potrebovala. Brez vas najin dan ne bi bil tak kot sva si ga zamislila. Hvala ker ste.

Hvala tudi našemu krasnemu duhovniku za nepozaben obred in dragim glasbenikom za čudovito spremljavo.

Ob nama pa so tudi tisti, ki jih žal več nimamo priložnosti videti, čutiti…A vendarle so tu. Z nama. Tisti najini ljubi, ki so prekmalu odšli, a bi naju zagotovo z iskrami v očeh in ponosom pospremili prav vsak trenutek tega dne. Zahvala gre tudi vam. Za vso znanje, ki ste nama ga predali, za izkušnje, za zgodbe, za skupne trenutke. Ohranjava vas v najinem srcu  ..

HVALA