En dan, ki spremeni vse ostale

...veste vsi ti ljudje, ki jih srečam so bili včasih čisto običajni ljudje.

Tako kot ti in jaz.

Dokler se niso nekega dne soočili s trenutkom, ki je njihovo običajnost spremenil tako močno, da kar naenkrat niso bili več čisto običajni.

Postali so drugačni. In to drugačnost so občutili na različne načine.

Naenkrat jim ni bilo več mar kaj si drugi ljudje mislijo o njih. Vseeno jim je bilo ali so oblečeni po zadnji modi. Prav gotovo jih ni ganilo, da so njihovi otroci glasni, blatni ali rahlo preveč razigrani. Pravzaprav sem velikokrat slišala stavek: »Želim si, da bi bil blaten...«, »Želim si, da bi videl barve...«, »Želim si, da ga ne bi imeli za tako zelo drugačnega«.
To, da so trenutno morda na točki, ko ne najdejo službe ni bilo tako pomembno. Kako izgleda njihovo stanovanje pa še manj. Ali ima to besedilo, ki ga berejo slovnične napake jim je bila zadnja briga.

Ker so se soočali z veliko, veliko težjimi situacijami, ki jih je povzročila bodisi zahrbtna bolezen, kozarec alkohola preveč, voznik, ki ni upošteval pravil ali čisti splet naključij, ki je pustil posledice ravno na njih.

Velikokrat so si zastavili vprašanje: »Zakaj ravno jaz?«, dokler niso sprejeli dejstva, da na katere dogodke nimajo vpliva.

Njihovo življenje je popolnoma skrenilo s tirov in potrebujejo čas, da postopoma sestavijo koščke in zaživijo malo drugačno življenje kot so ga živeli do sedaj. Ne nujno slabše, kot si najprej predstavljajo, vsekakor pa drugačno.

Ko spoznaš te ljudi, pogumne, močne Ljudi, ki imajo na tone izkušenj ti naenkrat postanejo stvari za katere si se obremenjeval neumne. Pravzaprav te je sram, da si se sekiral zaradi nekega izpita medtem, ko se nekdo sooča z dejstvom, da je življenje njegovega otroka odvisno od usode.

Včasih, ko poslušam nekoga, ki ima takšne težave, ki ga tako spravljajo v stres, da ne more spati: npr izbira čevljev za na žur, dejstvo, da njegov telefon nima tako dobre kamere in zaradi nje fotke za na instagram niso popolne, da ima kakšno kilo preveč..Najraje kar vstanem in preprosto grem.

Saj jih razumem, tudi mene so včasih takšne stiske obremenjevale, zato stvari več ne komentiram...

Človek enostavno rabi čas, da dozori, da spregleda, da vidi in uvidi, da svet ni zgolj črn in bel ampak sestavljen iz različnih odtenkov v katere smo vsakodnevno ujeti. 

Od nas pa je odvisno kako bomo na stvari gledali, kaj bomo cenili, komu bomo namenili čas in kako se bomo obnašali.

Na to v katero smer svet teče nimamo vpliva, imamo pa možnost, da stvari in dogodke sprejemamo in jih poskušamo razumeti z drugega vidika. Vsi smo drugačni, pa zato nič kaj napačni. Morda se ne maramo vsi med seboj, kar pa ne pomeni, da se ne moremo ali smemo spoštovati.

Zato drugič razmisli, razmisli vsakič znova...

Ne napadaj ljudi, ki jih ne poznaš...Ne veš kakšno pot imajo za seboj.

Bodi spoštljiv, odgovoren za svoja dejanja, 

prijazen, vsak dan se komu nasmej – nikoli ne veš, morda pa ravno tisti, ki ga srečaš to potrebuje, da mu spremeni dan.

Ne bodi žaljiv, ne drezaj v osje gnezdo.

In vsak dan naredi nekaj dobrega – zase ali za drugega. Življenje bo tako lepše, zate, zame, za vse.

Vsak dan je priložnost, da smo to kar smo, da si upamo , da izpustimo iz rok tisto kar nam je že dolgo nazaj spolzelo iz prijema in postanemo nekaj kar že dolgo nosimo v srcu.

Naj bo danes ta dan. Ko preprosto zapreš oči, globoko vdihneš in si rečeš, da si pripravljen na nove dosežke.

Dan za spremembo. Tisto spremembo na katero imamo vpliv.