torek, 22. januar 2019

Tisto nekaj

Narisal: Miha Štih

Zjutraj sem ob poslušanju radia ujela pogovor o tem, da imajo nekateri ljudje, no, predvsem je bilo govora o ženskah, tisto nekaj.


Tisto nekaj kaj?

Gre pravzaprav za tisto nekaj kar se ne da čisto dobro obrazložiti, ker je tako posebno, tako drugačno, tako neotipljivo.

Tisto nekaj, ki nima svoje besede, je zgolj približen opis, ki poskuša zajeti pisano paleto vsega kar tista posebna oseba izžareva.

Energičnost,
skrivnostnost,
poseben občutek za ljudi,
strast,
karizma,
pristnost,
neulovljivost,
pogum,
direktnost
karkoli kar se nam zdi tako zelo waw, da enostavno ne moremo, da občudovane osebe ne bi opazili.

V življenju na svoji poti srečamo precej ljudi. Od dneva, ko prijokamo na svet smo vpeti v civilizacijo, ki nam znova in znova postavlja nove izzive, nas preizkuša in nam pred nos postavlja vse sorte ljudi. Večinoma se ob novih poznanstvih ne počutimo baš nekaj posebno, no včasih pa se zgodi obratno.

Nekateri nas enostavno očarajo.

Predpostavljam, da imajo ti ljudje v sebi tisto nekaj.

A se vam je že kdaj zgodilo, da ste ob kom ostali brez besed (pustimo ob strani privlačnost), da se vam je zdel tako poseben, da bi se lahko vsako sekundo družili z njim pa bi vas spet in spet presunil? Da čas s to izjemno osebo mine kot bi mignil?

Včasih se to spoznanje zgodi takoj, drugič pa potrebujemo malce več časa, da spoznamo, da je naš sogovornik opremljen s tistim nekaj več. S tistim nekaj kar nas same dopolnjuje, kar nas osreči, pritegne. 
Tisto nekaj zaradi česar se sami sebi zdimo drugačni. 
Si želimo biti drugačni in se ob tej osebi enostavno počutimo boljše.


TISTO MOJE NEKAJ PA NI NUJNO TUDI TVOJE NEKAJ


Ljudje smo si različni in tudi to »tisto nekaj« doživljamo različno. Nekdo, ki je meni skrajno simpatičen in ima zlato auro, se bo tebi zdel sumljivo trčen. Nekdo, ki se bo meni zdel skrivnostno zanimiv se bo tebi zdel zadržan in negotov. Nekdo, ki bo tebi takoj všeč, meni morda ne bo.

Sto procentno pa sem prepričana, da imamo tisto nekaj v sebi prav vsi. Vsak na svoj način. Pri nekaterih pa je to zelo izrazito, očitno, skoraj, da ne vidno. Lahko vidiš tisto nekaj pri treh ljudeh pa pri vsakem zaznavaš na drugačen način. To ne pomeni, da so svetniki in brez napak. Po navadi je tako, da se svojih »pomanjkljivosti« zavedajo celo bolj kot vsega tistega kar jih dela tako drugačnega. Pa to sprejmejo na drugačen način kot mi.

Izstopajo.
Pravim, da so nepozabni.
Da, čeprav z njimi ne ohranjamo več stikov, nam še po mnogih letih ne gredo iz glave.

V mojih vrstah imam nekaj ljudi za katere lahko rečem, da imajo nekaj neopisljivega. Ljudi, ki jih enostavno moraš spoznati. In takrat, šele takrat začutiš kaj je tisto nekaj.

Ljudje, ki imajo tisto nekaj več so enostavno takšni kakršni so. 
Se ne sramujejo sebe. 
Drugim ne prirezujejo kril in jim ne dajejo navodil.
Drugih ne spreminjajo ampak jih spoštujejo.
Z njimi se pristno in iskreno veselijo njihovih zmag.
Se veliko smejijo in so pozitivni.
Nas spodbuja tudi, ko sami obupamo nad sabo in nas bodrijo ter nam pokažejo vse tisto dobro na kar smo pozabili, da imamo.
So iskreni in zaupanja vredni.

Takšni ljudje so izjemno dragoceni. Ker so takšni kakršni so, smo ob njih tudi mi takšni kakršni smo. In le ta iskrena pristnost, občutek, da nas ne poskušajo spreminjati in merica dobre volje je tisto kar potrebujemo.
Brez obsojanja.
Brez manipuliranja.
Samo tisto kar zares šteje.

Najbolj hecno od vsega pa je, da se tisti, ki zares imajo »tisto nekaj« tega ne vidijo na tak način.

Kdo ima pa za vas tisto nekaj?


Objem,

Katja 


Ni komentarjev:

Objavite komentar