Blog z recepti in motivacijskimi zapisi

petek, 05. februar 2021

"Dam jim vse, dobim pa nič"


DAM JIM VSE DOBIM PA NIČ,

mi je dejala.

 

In na to sem ji odgovorila.

 

Veš…Dolgo časa sem ubijala sama sebe z vprašanjem: »Zakaj me ne marajo?«

Kaj takšnega sem storila, da nisem vredna? Da mi ne vračajo tistega  kar jim dajem?

Svoj čas, svojo voljo, energijo, pomoč.

 

Kadarkoli so se obrnili name sem bila tu.

Ko so prosili za pomoč sem bila prva tam.

Ko so rabili tolažbo sem jim ponudila svojo ramo.

Spodbujala sem jih, jih spraševala kako so.

Dala sem jim tisoče priložnosti.

 

Bila sem tam za njih. Vedno.

Ker sem tako razumela bistvo odnosa. Bistvo prijateljstva. Bistvo človeškega stika na sploh.

 

Potem pa me je en dan kot strela z jasnega udarilo.

Ne rabijo te! Nočejo te! Oziroma, da se popravim – rabijo te, seveda da te, takrat ko nekaj želijo doseči, dobiti. Ni jim mar tvoja družba ampak tvoj doprinos.

 

Boleče spoznanje. Boli. Zelo.

Ampak ta bolečina prinese olajšanje na dolgi rok.

 

Zakaj se največ ukvarjamo s tistimi, ki nam dajejo najmanj?

Zakaj se obremenjujemo z mnenji tistih, ki jih sploh ne poznamo in oni ne poznajo nas?

Zakaj nas to tako boli?

 

.

.

.

.

 

Ker smo ljudje. Zato. Ker čutimo, ker nam ni mar, ker smo družabna bitja.

 

Pa vendarle ne smemo dopustiti, da nas to stre.

 

Pogledala sem jo in videla, da ji ni čisto jasno…

 

Poglej…V enem trenutku sem si rekla: »I don't give a f**k«!

Tako kot pometem po kuhinji in smeti preprosto zavržem, tako danes delam z odnosi, ki »smetijo« mojo notranjost, mojo dušo. Kruto ampak realno.

Samo na tak način naredim bleščeč prostor za vse tiste, ki so tam zame, ki želijo biti z menoj in se imajo v moji družbi fajn. Ki me spoštujejo. Ki se znajo opravičiti. Ki znajo komunicirati in se ne zapirati v brlog in tam čakati, da jih spet ti osvetliš.

 

 

Ni lahko. Noben ti nikoli ne bo obljubil, da bo življenje enostavno. Da je tkanje odnosov simpl.

Moraš pa dojeti, da pride trenutek, ko je enostavno dovolj. In takrat se moraš odločiti v katero smer boš zajadrala.

Pride trenutek, ko je potrebno narediti zaključek in izpustiti vse tisto, kar te ovira in v tebi ustvarja slabo voljo in zajedljivost.

 

Izpusti ljudi, ki jim je vseeno zate.

Dovolj je ukvarjanja in premlevanja zakaj se je nekaj zgodilo in ugibanj kaj bi lahko bilo.

Pojdi stran od tistih, ki te želijo spremeniti v svojo korist.

Nehaj skakati za onimi, ki nočejo ujeti tvojega koraka.

 

Vem, da si ti dobra oseba, srčna in prijetna ampak kruta resnica je, da niso vsi kot ti. In taki nikoli ne bodo. Vem, da si zaradi tega žalostna, prizadeta in ti gre včasih na jok. Ampak treba je iti naprej.

 


In ja, zgodilo se bo to, da, ko se boš odmaknila od teh ljudi boš kar naenkrat ti »the bad guy«. Ampak ne pusti se. Tvoja odločitev, sprememba je zamajala njihovo varnost. Izgubili so žrtev, izgubili so nekoga na katerem so se hranili, nekoga, ki je njihovemu ubogemu jazu dajal energijo.

 

Tudi jaz sem bila pozabljena, izključena, uporabljena samo kadar je bila sila, necenjena in nespoštovana, ponižana. Tako kot ti. Vzemi to kot izkušnjo, ki te obogati.

 

Ker resnica je, da imaš ne glede na vse še vedno ti vajeti za svoje življenje v svojih rokah.

Zato odidi od tistih, ki te dušijo in se pridruži tistim, ki te hrabrijo.

Reci adijo vsem, ki so ti dali občutek, da nisi dovolj.

Ne oživljaj odnosov, ki te ubijajo. Dan za dnem. Košček za koščkom.

 

Nikoli, nikoli, nikoli in nikdar ne dajaj SVOJEGA življenja drugim! Odloči se zase, sprejmi se, objemi si, povej si kaj lepega in potem…Se bo vse začelo spreminjati.

 

 Najdeš me tudi na Fb strani Katja - hrana in zapisi

 

 

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar